Makedonci, ki so jih z njihovih domov med spopadi z makedonskimi vladnimi silami pregnali albanski skrajneži, še vedno zapirajo ceste proti Tabanovcem, Blacam in Jažincam, ki ležijo ob mejnih prehodih z ZRJ. Poti bodo vnovič prehodne, ko bodo izpolnjene vse zahteve, ki jih postavljajo makedonski begunci, so sporočili koordinacijski odbori beguncev in Svetovni makedonski kongres. Begunci od makedonskih oblasti in mednarodne skupnosti zahtevajo varno vrnitev na domove, od pripadnikov albanske Osvobodilne narodne vojske (ONV) pa zahtevajo, naj prenehajo z ugrabitvami Makedoncev.
Cestne zapore so prehodne le za makedonsko vojsko in policijo, občasno pa tudi za civilna vozila. Popolno prepoved prehoda pa imajo vozila zveze NATO, mirovnih sil na Kosovu (KFOR), Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Evropske unije. Predstavniki teh zatrjujejo, da cestne zapore otežujejo mirovni proces in od Skopja zahtevajo hitro ukrepanje.
Na makedonsko-jugoslovanskem mejnem prehodu Tabanovci-Preševo zaradi cestnih blokad stoji večje število avtobusov in osebnih avtomobilov.
Sobranje o ustavnih spremembah
Poslanci makedonskega Sobranja morajo danes podati sklep o spremembah ustave, saj se operacija Nujna žetev drugače ne bo nadaljevala. Spremembe ustave so za prebivalce Makedonije sporne, saj naj bi albanski manjšini zagotovile večjo samostojnost in več pravic.
Seja se je po dvodnevni prekinitvi včeraj nadaljevala predvsem zaradi zahtev mirovnih posrednikov Pardewa in Leotarda, ki sta predsedniku sobranja Andovu očitala, da moti demokratični proces in preprečuje konstruktivno razpravo o prihodnosti Makedonije. Albanski stranki v makedonskem parlamentu PDP in DPA bosta zaradi omenjene prekinitve parlamentarne razprave vložili tudi zahtevo po izglasovanju nezaupnice Andovu, o kateri bodo razpravljali v četrtek. Razprave se je udeležila približno polovica od 120 poslancev. Med odsotnimi so prevladovali poslanci najmočnejše makedonske stranke premiera Ljubča Georgievskega, ki mirovnemu sporazumu nasprotuje. Poslanci so razdeljeni, saj se nekateri zavzemajo za podporo sporazumu, drugi pa zahtevajo, da je treba albansko vprašanje rešiti z vojsko.
Prekinjena operacija Nujna žetev
Zveza Nato je zaradi zapletov v makedonskem parlamentu začasno prekinila akcijo Nujna žetev. Ameriški odposlanec v Makedoniji James Pardew pa je medtem napovedal, da bi enote zveze Nato, ki v Makedoniji sodelujejo v operaciji Nujna žetev, lahko okrepili, pa tudi podaljšali, tako da bi lahko ostale v državi več kot doslej predvidenih 30 dni. Pardew je pojasnil, da zavezništvo razmišlja o okrepitvi civilnih opazovalcev, ker pa so neoboroženi, se postavlja vprašanje njihove varnosti, s tem pa tudi morebitnega podaljšanja mandata zavezniških vojakov. Poudaril pa je, da zveza Nato o tem še ni sprejela odločitve.
Britanski obrambni minister Geoff Hoon, ki naj bi danes obiskal Skopje, je potrdil, da v zavezništvu potekajo pogovori o tem, kaj bi lahko storila mednarodna skupnost v Makedoniji po končani operaciji Nujna žetev. Dejal je, da je prispevek Velike Britanije v tej operaciji velik in pomemben ter izrazil pričakovanje, da bodo svojo vlogo v njej odigrale tudi druge države.
Francoski zunanji minister na obisku
Medtem je na krajši obisk v Skopje prispel francoski zunanji minister Hubert Vedrine, ki je po srečanju z makedonskim predsednikom Trajkovskim in premierom Georgievskim zagotovil, da mednarodna skupnost ne bo zapustila Makedonije, ter vnovič izrazil podporo mirovnemu procesu. "V Makedonijo sem se vrnil, da bi zagotovil prijateljstvo Francije in izrazil veliko upanje v uspeh sporazuma, za katerega so imeli voditelj v državi pogum, da so ga podpisali," je med drugim dejal Vedrine. Francoski zunanji minister je obenem zagotovil, da se prizadevanja EU in drugih držav v Makedoniji ne bodo končala z sklepom zavezniške operacije, ki je predviden za 26. september.
