Slovenija

Grčija, Hrvaška, Italija, Malta in Madžarska prejele opozorilo iz Bruslja

Skopje, 10. 12. 2015 07.11 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min

Bruselj je opozoril Grčijo, Hrvaško, Italijo, Malto in Madžarsko zaradi nespoštovanja pravil o odvzemu prstnih odtisov in azilne zakonodaje. Bilo je tudi kar nekaj ugibanj, ali bo na tem seznamu Slovenija. Prebivalci doline Kolpe so ogorčeni nad postavitvijo žice z rezili na meji.

Več videovsebin
  • Iz SVETA: Tik ob hišah se vije ograja z ostrimi rezili
    02:51
    Iz SVETA: Tik ob hišah se vije ograja z ostrimi rezili
  • Iz 24UR: Belokranjci imajo dovolj
    02:41
    Iz 24UR: Belokranjci imajo dovolj
  • Iz 24UR: Opomin kršiteljicam azilne zakonodaje
    02:19
    Iz 24UR: Opomin kršiteljicam azilne zakonodaje
  • Iz 24UR: Številne države opozarjajo, da so dosegle zgornjo mejo
    01:30
    Iz 24UR: Številne države opozarjajo, da so dosegle zgornjo mejo
Današnji postopki proti petim članicam zaradi kršenja evropske azilne zakonodaje so nadaljevanje odločnega ukrepanja komisije proti kršiteljicam v begunski krizi. Konec septembra je komisija sprejela štirideset sklepov o kršitvi zaradi nespoštovanja evropske azilne zakonodaje proti 19 državam EU, tudi Sloveniji. Slovenija je dobila uradna opomina, ker komisije še ni obvestila o prenosu direktive o azilnih postopkih in direktive o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil v svojo zakonodajo.
Grčija, Hrvaška in Italija so danes iz Bruslja dobile opomine, ker ne izvajajo ustrezno evropskih pravil o odvzemu prstnih odtisov. Grčijo, Malto in Madžarsko pa je Evropska komisija opozorila na neustrezno izvajanje evropske zakonodaje o azilu.

Grčija, Hrvaška in Italija ne izvajajo ustrezno uredbe Eurodac, ki določa pravila za odvzem prstnih odtisov državljanom tretjih držav, ki nedovoljeno vstopajo v državo, in prenos podatkov v osrednji Eurodacov sistem v 72 urah. Komisija te tri države opozarja zaradi velike vrzeli med prihodi, ki jih beleži evropska agencija za zunanje meje Frontex, in podatki o odvzemu prstnih odtisov v Eurodacovi statistiki.

Vrzeli

Od 20. julija do konca novembra je Frontex v Italiji zabeležil 65.000 nedovoljenih prihodov, le 29.000 prebežnikom so bili odvzeti prstni odtisi in vneseni v Eurodacovo podatkovno bazo, je pojasnila govorka komisije Natasha Bertaud.

Še večja je vrzel v primeru Hrvaške. Od 16. septembra je Frontex po besedah Bertaudove zabeležil 340.000 nedovoljenih prihodov, le 575 prebežnikom so odvzeli prstne odtise in jih vnesli v Eurodac.

Podobno velja za Grčijo, kjer je Frontex od 20. julija do konca novembra zabeležil 492.000 nedovoljenih prihodov, le 121.000 prebežnikom so odvzeli prstne odtise in jih vnesli v Eurodac.

V Bruslju ob tem opozarjajo, da je učinkovito izvajanje uredbe Eurodac nujno za delovanje dublinskega sistema in načrtov za premestitev beguncev znotraj unije.

Podatkovno bazo Eurodac je unija vzpostavila leta 2003. Če oseba zaprosi za azil ali če je pridržana zaradi nedovoljenega prehoda zunanje meje, se ji odvzamejo prstni odtisi in vnesejo v Eurodacov osrednji sistem. Julija letos so začela veljati nadgrajena pravila o Eurodacu, ki med drugim določajo, da je treba prenos podatkov zagotoviti v 72 urah.

Komisija je Grčijo, Hrvaško in Italijo posvarila že oktobra, a ker niso ustrezno ukrepale, se je odločila za prvi uradni opomin.

Če se države ne bodo ustrezno odzvale, jim bo komisija poslala še drugi opomin, če tudi ta ne bo zalegel, pa lahko zadevo napoti na Sodišče EU.

Grčija in Malta z drugim opominom

Poleg tega je komisija danes pozvala Grčijo in Malto, naj jo obvestita o nacionalnih ukrepih za prenos direktive o azilnih postopkih in direktive o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil.

Proti tema državama komisija ukrepa z drugim opominom. Če se v dveh mesecih ne bosta ustrezno odzvali, lahko komisija primer predloži Sodišču EU.

Madžarska pa je dobila prvi opomin zaradi nedavno sprejete madžarske azilne zakonodaje, ki je po oceni komisije delno neskladna z evropskim pravnim redom.

Dobrodošlica in žica z rezili
Dobrodošlica in žica z rezili FOTO: Božidar Flajšman

Veliko prebivalcev Slovenije močno nasprotuje postavitvi ograje na slovenski meji. Zato zbirajo podpise, pod peticijo pa so podpisani "prebivalci doline Kolpe od Osilnice do Metlike, prebivalci hrvaškega brega Kolpe, občinski svetniki, predstavniki društev, krajinskega parka Kolpa, turistični delavci, ...in še bi lahko naštevali". Dodajajo, da so pobudniki peticije vsi, ki živijo in dihajo v tej dolini!

S čim se ne strinjajo in kaj jih moti? Opozarjajo, da jih žica z rezili ločuje od sosedov na hrvaški strani, je pa tudi nevarna.

"Nevarna za ljudi, nevarna za živali. In ravno živalski svet je v naši dolini najštevilčnejši! Pisana paleta divjadi dnevno prehaja Kolpo, se ob njej pase in napaja. Redki kmetje še obdelujejo obkolpske njive in travnike ter pasejo živino. Tudi njihova dejavnost bo okrnjena! Slabo razvit turizem bo z žico dobil strel v obe koleni. Domača društva in organizacije, ki so ene najbolj dejavnih in entuzijastičnih v državi bodo morala svoje delovanje okrniti in prilagoditi žici. Turistični delavci bodo ob prihodek, saj ga ni gosta, ki bi želel letovat v taborišču! In točno v to spreminjajo našo lepo dolino," poudarjajo v besedilu peticije.

Pravijo, da bi oblasti za varovanje meje naredile veliko več, če bi denar namenjen žici namenili razvojnim projektom v dolini Kolpe. Verjamejo namreč, da je poseljena meja varovana meja.

"In pobudniki peticije smo PROTI žici in dodatnemu ograjevanju bregov Kolpe. Zaenkrat še nismo zasledili niti enega begunca na področju naše občine. Zaradi geografskih značilnosti terena bo mogoče nekaj manjših skupin ljudi ilegalno prečkalo mejo tudi pri nas. Vendar so tudi oni samo ljudje. In obstajajo drugačni načini, da se te ljudi usmeri na mejne prehode. Žica ni rešitev. Oziroma je najslabša možna rešitev," poudarjajo in prosijo sodržavljane k podpisu.

Dobrodošlica
Dobrodošlica FOTO: Kud Plac
Madžarska je bodečo žico spričo velikega navala beguncev septembra najprej postavila na meji s Srbijo, oktobra pa še na meji s Hrvaško. Skupaj je Madžarska postavila 72.000 stebrov, na katere je napela 247 kilometrov običajne bodeče žice, na to pa so pritrdili še 1100 kilometrov bodeče žice z ostrimi ploščicami, je še pojasnil Bakondi.
Madžarska je Sloveniji doslej dobavila 24.000 kolutov bodeče žice z ostrimi ploščicami in 16.000 stebrov, je v sredo povedal svetovalec madžarskega premierja za notranjo varnost Gyorgy Bakondi. Madžarska, ki je bodečo žico na meji spričo velikega navala beguncev najprej postavila sama, je 10.000 kolutov te žice dobavila tudi Makedoniji, je še povedal Bakondi.

Svetovalec madžarskega premierja je v sredo tudi dejal, da so v zaporu Marianosztra severno od Budimpešte začeli redno proizvodnjo bodeče žice z ostrimi ploščicami. Po njegovih besedah bo Madžarska žico, izdelano v zaporu, lahko kmalu uporabila na meji z Romunijo, če bo potrebno.

Razmere na terenu

Evropska komisija bo namenila dodatnih 13 milijonov evrov nujne humanitarne pomoči za begunce na zahodnobalkanski poti. Namenjena bo predvsem za zagotovitev začasnega zatočišča, hrane, vode in sanitarne oskrbe za begunce v Srbiji in Makedoniji, so danes sporočili v Bruslju.

Včeraj so na mejni prehod Dobova iz Hrvaške pripeljali štirje vlaki s 4103 osebami. Zadnji vlak z 975 tujci je iz Slavonskega Broda v Dobovo pripeljal nekaj pred 23. uro, so sporočili iz PU Novo mesto. 

Policisti so večino tujcev, ki so prispeli včeraj, po zdravstveni in humanitarni oskrbi in opravljenih policijskih postopkih, z vlaki in avtobusi že pospremili proti Jesenicam, Karavankam in Šentilju.

Kako policijska stavka vpliva na razmere na terenu?

Koalicija se je danes pri premierju Miru Cerarju seznanila z varnostnimi razmerami, povezanimi s prihodi beguncev, ki ne pojenjajo. V tej povezavi so se pogovarjali tudi o protestu policistov.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je v izjavi novinarjem dejal, da policiste razume, zato upa, da bo vlada tudi pravočasno odgovorila. Pojasnil je, da so se na današnjem koalicijskem srečanju seznanili tudi z informacijo ali namigih o t. i. mini schengnu, ki pa ga po njegovih besedah ni.

Avstrija naj bi ograjo v Špiljah dokončala do konca leta

Na avstrijskem notranjem ministrstvu kljub upadu števila beguncev v zadnjih tednih pričakujejo, da se bo to najkasneje do pomladi znova povečalo.
Pletena žična ograja na avstrijski strani mejnega prehoda Špilje naj bi bila postavljena do konca leta, poroča avstrijska tiskovna agencija APA, ki se sklicuje na notranje ministrstvo na Dunaju.

V ograji bo sicer očitno zijala osemmetrska luknja, saj je eden izmed lastnikov zemljišč dal jasno vedeti, da zanjo ne bo dal dovoljenja. Zaradi tega bodo na tem delu meje uvedli druge "tehnične in mejnopolicijske ukrepe", je za današnjo izdajo časnika Österreich potrdilo notranje ministrstvo.

Avstrija je dela za postavite zapor na meji začela v ponedeljek. Po pojasnilih avstrijskega notranjega ministrstva predelave na mejnem prehodu potekajo na dveh območjih.

Gre za "osnovno območje", kamor bo dostop omejen na način, podoben zapornicam. Na tem območju bo za begunce na voljo 29 zabojnikov. Drugi korak predstavlja postavitev 3,7 kilometra dolge ograje, ojačane s kovinskimi palicami, ki bo v osrednjem delu visoka štiri metre, na obrobju pa le 2,5 metra.

Namen na novo preurejenega mejnega območja je po navedbah notranjega ministrstva na Dunaju zagotoviti urejen prestop beguncev. Pri tem naj bi jim v najboljši možni meri zagotovili varnost.

Za njihovo "orientacijo in pomiritev" bodo uvedli komunikacijski in usmerjevalni sistem, ki se bo začel že na slovenski strani meje. Tako naj bi z velikimi ekrani na primer posredovali podatke o čakalni dobi, s čimer naj bi po mnenju avstrijskega ministrstva tudi povečali občutek varnosti prizadetih.

Ta sistem upravljanja meje naj bi bil edinstven v Evropi in naj bi omogočil "vstop več tisoč beguncem". S preurejenim mejnih prehodom v Špiljah pa naj bi se Avstrija tudi držala vseh "bistvenih pravnih podlag", so še poudarili na tamkajšnjem notranjem ministrstvu. Dnevno naj bi v Špiljah opravili kontrolo do 11.000 ljudi.

Makedonci nadaljujejo s postavljanjem žice

Makedonski vojaki postavljajo ograjo
Makedonski vojaki postavljajo ograjo FOTO: Reuters
Konec novembra je Makedonija na območju mejnega prehoda Gevgelija končala z gradnjo prve ograje na meji z Grčijo, ki je dolga tri kilometre, visoka 2,5 metra in ima bodočo žico.

Makedonija je začela z gradnjo druge ograje na meji z Grčijo. Po postavitvi ograje v Gevgeliji bo Makedonija postavila ograjo tudi na območju mejnega prehoda Medzitlija, je potrdil neimenovani vojaški vir v Skopju. Makedonija želi s postavitvijo ograj bolje kontrolirati val beguncev, ki vstopajo v državo.

Podrobnosti o postavitvi nove ograje, njena dolžina in višina, še niso znane.

Makedonija je začela 19. novembra s selekcijo migrantov na temelju države, iz katere prihajajo. Ta odločitev makedonskih oblasti je sprožila proteste ekonomskih migrantov.

 

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.