Makedonski poslanci so kmalu po popoldanskem začetku sklepno razpravo o ustavnih spremembah, ki jih je v luči izvajanja mirovnega sporazuma, sklenjenega 13. avgusta na Ohridu, predlagal predsednik države Boris Trajkovski, preložili na četrtek, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Po poročanju jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug pa se je pred poslopjem sobranja, potem ko so poslanci pričeli razpravo, na protestih zbralo več sto prebivalcev Skopja. Po njihovem mnenju ustave ni mogoče spremeniti pod pritiskom, pa tudi ne v času, ko je del makedonskega ozemlja pod okupacijo albanskih skrajnežev, ki še naprej sprožajo oborožene incidente. Protestnikom so se pridružili tudi poslanci manjših makedonskih strank.
Parlamentarna razprava bo potekala za vsakega od 15 predlaganih amandmajev posebej, poslanci pa se bodo nato izjasnili o celotnem paketu predloženih sprememb. Kot je novinarjem pojasnil predsednik parlamenta Stojan Andov, naj bi razpravo končali do 8. novembra, medtem ko naj bi spremembe ustave, če bosta amandmaje podprli najmanj dve tretjini poslancev, razglasili do 12. novembra, so poročale agencije.
Ena od dveh albanskih strank, ki sta zastopani v makedonskem parlamentu, stranka Demokratičnega napredka (PDP), je sicer zavrnila besedilo nove preambule makedonske ustave in zagrozila, da bo glasovala proti besedilu, ki Albance in druge manjšine v Makedoniji sicer označuje kot narod, vendar jih obenem ne postavlja na enako raven z večinskim makedonskim narodom. Ostale tri velike stranke v makedonskem parlamentu, makedonski VMRO-DPMNE in SDSM, ter albanska DPA, pa so izrazile podporo besedilu, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je minuli petek v Skopju sporočil, da je z makedonskimi voditelji dosegel dogovor o besedilu preambule ustave, ki bo omogočil tudi skorajšnje sprejetje 15 ustavnih dopolnil. V dogovorjenem besedilu naj bi nato zapisali, da je Makedonija država "državljanov Republike Makedonije, makedonskega naroda, kot tudi državljanov, ki živijo znotraj njenih meja, ki so pripadniki albanskega, turškega, vlaškega, srbskega, romskega naroda in drugih".
Ustavne spremembe albanski manjšini zagotovljajo več pravic. V skladu s predlogom naj bi bil albanski jezik v uradni rabi v občinah, kjer živi več kot kot 20 odstotkov albanskega prebivalstva, pa tudi v parlamentu. Albanci naj bi prav tako bili proporcionalno zastopani v makedonski policiji.
