Referenduma se je udeležilo 26,24 odstotka volilnih upravičencev. Po 95,43 odstotka preštetih glasov je od 1,7 milijona volilnih upravičencev "za" glasovalo 410.000 volivcev, 20.000 pa jih je bilo proti. Referendum ni uspel, ker volilna udeležba ni presegla potrebnih 50 odstotkov.
Nepravilnosti med glasovanjem
Glavna makedonska opozicijska stranka VMRO-DPMNE sicer opozarja na nepravilnosti. Stranka preučuje možnost, da bi postavila zakonitost referenduma pod vprašaj.
Koordinacijsko telo, ki je vodilo kampanjo za referendum, je prav tako izpostavilo številne nepravilnosti med glasovanjem. Oblasti je obtožilo, da so skušale z različnimi metodami zastraševati prebivalce, da se referenduma ne bi udeležili, zato je koordinacijsko telo že napovedalo pritožbo pri državni volilni komisiji in tožbo na makedonsko ustavno sodišče.
Uresničitev mirovnega sporazuma z Ohrida
Makedonci so na nedeljskem referendumu odločali o zakonu o novi upravni organizaciji države, ki izboljšuje položaj albanske manjšine v Makedoniji. Zakon, ki ga je julija sprejela makedonska vlada, avgusta pa ga je potrdil parlament, predstavlja zadnji korak k uresničevanju mirovnega sporazuma z Ohrida, s katerim so se pred tremi leti končali spopadi v državi. Polna uresničitev sporazuma je tudi temelj za članstvo Makedonije v Evropski uniji.
Volivci so odgovarjali na vprašanje: "Ali podpirate, da stari zakon o makedonski ozemeljski ureditvi ostane v veljavi?" Da bi bil referendum veljaven, bi se ga morala udeležiti najmanj polovica volilnih upravičencev. Referendum je nadzorovalo 200 opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).