Članice zveze Nato podpisale protokol o pristopu Makedonije

Premierja Grčije in Makedonije, Aleksis Cipras in Zoran Zaev, sta z dogovorom o imenu Makedonije izkazala veliko strateško vizijo in pogum. To je ključen prispevek k varnosti in stabilnosti regije, je izpostavil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Današnji dogodek po njegovih besedah potrjuje, da Natova vrata ostajajo odprta.

Od danes bo Makedonija kot opazovalka sodelovala na ključnih zasedanjih zaveznic. "Danes res spreminjamo naš odnos," je pomen današnjega dogodka ponazoril Stoltenberg in izrazil pričakovanje o nadaljevanju reform.

Makedonski zunanji minister Nikola Dimitrov, ki mu je Stoltenberg v spomin na zgodovinski dogodek podaril pisalo, s katerim so zaveznice podpisale protokol, pa je poudaril, da je to zanj izjemno čustven trenutek, ter zaveznicam zatrdil, da bodo nadaljevali reforme.

S podpisom pristopnega protokola se začne proces ratifikacije. Ko bodo protokol ratificirale vse zaveznice, bo lahko Makedonija pristopila k Severnoatlantski pogodbi in tako postala 30. članica zavezništva. Kdaj se bo to zgodilo, ni mogoče točno napovedati, saj so ratifikacijski postopki v zaveznicah različni. Prvi naj bi protokol ratificiral grški parlament, ki je to simbolično gesto napovedal za petek.

Slovenski veleposlanik pri Natu Jelko Kacin je nedavno ocenil, da bi ratifikacijski proces lahko bil končan v letu dni ter da bi, če bi šlo vse gladko, makedonska zastava pred Natom lahko plapolala še pred koncem tega leta, najpozneje pa v začetku leta 2020.

Makedonija tako po več kot desetletju zastoja na poti v Nato zaradi spora z Grčijo glede svojega imena sedaj le vidi članstvo na obzorju. Premik je omogočil prespanski sporazum Skopja in Aten, po katerem se bo država preimenovala v Severno Makedonijo. Preimenovanje je le še vprašanje dni, je danes poudaril Dimitrov ter izpostavil, da je to rezultat dela številnih generacij in dolžnost te generacije.

Ali bo zgodovinski dogovor o imenu omogočil tudi premik Makedonije na poti v EU, konkretno odločitev o začetku pristopnih pogajanj v juniju, kot je obljubila EU, je bolj negotovo, saj nekatere članice, med njimi Francija, premikom v širitvenem procesu niso naklonjene.