Vzrok za prekinitev je cestna zapora pri Tetovu, s katero albanski skrajneži že od sinoči zadržujejo makedonske begunce na poti domov. Nato je doslej od albanskih upornikov pobral 1.400 kosov orožja, tretjino načrtovane količine, in s tem zaključil prvo fazo od treh. Vanjo je vključen tudi začetek razprave o sporazumu v sobranju. Sejo so prekinili zaradi bojkota poslancev makedonskih nacionalističnih strank.
Po srečanju z evropskim in ameriškim odposlancem, Francoisom Leotardom in Jamesom Pardewom, je predsednik makedonskega parlamenta Stojan Andov dejal, da makedonski poslanci ne bodo nadaljevali razprave o ustavnih spremembah, ki jih predvideva mirovni sporazum iz 13. avgusta, dokler ne bodo dobili vseh zagotovil, da so se makedonski begunci vrnili na svoje domove. Andov je od albanskih skrajnežev zahteval, da v bližini Tetova odpravijo blokado konvoja petih avtobusov z makedonskimi begunci, zahteval pa je tudi sprostitev ceste proti Tetovu ob meji s Kosovom, ki jo albanski skrajneži nadzirajo že več časa. Albanci so medtem v Tetovu že odpravili blokado avtobusov, potem ko jim je makedonska policija zagotovila, da se lahko prosto gibajo po mestu.
Vojaki zveze Nato pa so po uspešno zaključeni akciji zbiranja prve tretjine od 3.300 kosov orožja preložili začetek druge faze. Akcijo Nujna žetev nameravajo zaključiti do 26. septembra. Le dan kasneje se izteče rok, ki ga ohridski mirovni sporazum nalaga sobranju; če do tedaj dve tretjini od 120 članov parlamenta ne uspeta potrditi ustavnih sprememb, o katerih so se predstavniki sprtih strani uspeli dogovoriti 13. avgusta na Ohridu, bo mirovni sporazum propadel. Makedonski predsednik Trajkovski zato poziva parlament k strpnosti in svari pred izbruhom katastrofalne državljanske vojne. Parlamentarni ne sporazumu bi pomenil razpad države in mednarodni protektorat, kot se je zgodilo v Bosni in na Kosovu.