Grško-makedonski sporazum: parlament ga je ratificiral, odločili pa se bodo državljani na referendumu

Makedonski parlament je danes z 69 glasovi za in nobenim proti ali vzdržanim ratificiral sporazum z Grčijo o imenu Makedonije, ki naj bi razrešil 27 let star spor med državama in odprl pot Skopja v EU in Nato. Poslanci opozicijske VMRO-DPMNE se glasovanja niso udeležili, poročajo makedonski mediji.

Sporazum pomeni začetek konca negotovosti za Makedonijo

Premier Zoran Zaev je pred glasovanjem poudaril, da pomeni sporazum začetek konca negotovosti za Makedonijo ter dostojanstveno in sprejemljivo rešitev za obe strani, s katerim sta makedonska identiteta in jezik trajno potrjena, poroča makedonska televizija Telma.

Poudaril je tudi, da sporazum podpirajo vsi mednarodni partnerji in da odpira vrata Makedoniji proti evropski prihodnosti, EU in Natu. Do konca meseca pričakuje datum začetka pristopnih pogajanj z EU. Pozval je tudi k enotnosti v državi v interesu skupne prihodnosti.

V skladu s sporazumom mora po njegovi ratifikaciji v makedonskem parlamentu Grčija obvestiti predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska, da podpira začetek pristopnih pogajanj Makedonije z EU ter generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga, da podpira vabilo Makedoniji v Nato. Približevanje obema povezama je leta stalo prav zaradi nasprotovanja Grčije ustavnemu imenu države Republika Makedonija, navaja makedonska televizija.

V skladu s sporazumom, ki sta ga državi podpisali v nedeljo, bo novo ime Severna Makedonija.

Na koncu bo odločal referendum

 A na koncu bodo o sporazumu, po katerem se bo država preimenovala v Severno Makedonijo, odločali državljani na referendumu, do katerega naj bi predvidoma prišlo jeseni. "Če bo večina sporazum podprla, bo veljaven, če pa bo večina proti, potem ratifikacija sporazuma, kot tudi dogovorjeno ime, ne bosta veljala," je pojasnil Zaev.

Sporom ni videti konca

Sporom zaradi grško-makedonskega sporazuma o novem poimenovanju Makedonije sicer ni videti konca. Že takoj ob oznanitvi dogovora o imenu Severna Makedonija je predsednik države Gjorge Ivanov napovedal, da sporazuma ne bo podpisal, ker je škodljiv in ponižujoč za Makedonijo. Premier Zoran Zaev pa je napovedal, da bo, če bo treba, sprožil postopek za njegovo razrešitev.

Ne bo namreč dovolil "da bi kdorkoli zaviral Makedonijo na evropski poti". Ivanov ga je nato pozval, naj sproži postopek takoj, saj gre za njegovo končno stališče pri katerem vztraja.

"Moje stališče glede škodljivega dogovora o imenu je končno in ostaja nespremenjeno kljub vsem grožnjam in pritiskom," je dejal v odzivu na izjave Zaeva in dodal: "Pozivam Zaeva, da takoj sproži postopek odstavitve z isto dvotretjinsko večino, kot jo potrebuje za spremembo ustave" za uresničitev grško-makedonskega sporazuma mora tega namreč potrditi parlament, nato pa dogovor še podpisati predsednik.

Zaev je sicer dejal, da bo postopek odstavitve sprožil zgolj če bo moral, in pri tem izrazil upanje, da Ivanov ne bo obstruiral postopkov. Predsednik države mora namreč po ratifikaciji sporazuma v parlamentu podpisati dogovor, v nasprotnem primeru mora parlament o njem ponovno glasovati.

V istem pogovoru je dejal, da je že njegov predhodnik Nikola Gruevski iz sedaj glavne opozicijske stranke VMRO-DPMNE, ki sporazumu z Grčijo odločno nasprotuje, sprejel spremembo imena države v Zgornjo in Severno Makedonijo za splošno uporabo že leta 2012 in 2013. Pri tem pa Grčija "ni sprejela makedonskega jezika in identitete", kot je določeno v sedanjem sporazumu, je dejal. Grčija je po njegovih besedah takrat to zavrnila zaradi gradnje vrste poslopij in spomenikov v Skopju po antičnem vzoru.

Pojasnil je, da je to bilo mogoče slišati v nezakonitih prisluhih, ki jih je takrat kot vodja opozicije posredoval tožilstvu. Ni pa jih hotel objaviti leta 2015 ob izbruhu prisluškovalne afere, ker ni želel škoditi pogajalski poziciji Makedonije, je dodal Zaev.