Sporazum pomeni nov korak na poti te države Zahodnega Balkana proti članstvu v EU. Makedonija je sicer ena izmed dveh držav Zahodnega Balkana (Albanija, BiH, Hrvaška, Srbija in Črna gora ter Makedonija), ki je poleg Hrvaške s povezavo sklenila omenjeni sporazum - gre za institucionalni okvir sodelovanja med članicami Unije in državami območja, ki slednjim ponuja status potencialnih kandidatk za vstop v unijo - in prva, kjer bo ta stopil v veljavo. Prav tako je Makedonija kot druga za Hrvaško pred kratkim vložila tudi uradno prošnjo za članstvo v EU.
Sporazum o stabilizaciji in pridruževanju med EU in Makedonijo je bil podpisan 9. aprila leta 2001, vsebuje pa ambiciozne cilje ter predstavlja okvir za intenziven dialog med stranema na politični in tehnični ravni, pri čemer predvideva tudi ustanovitev skupnih teles. Tako podpisnice zavezuje s sodelovanju pri politični, gospodarski in institucionalni stabilizaciji države, h krepitvi institucij in reformi javne uprave, krepitvi gospodarskega in trgovinskega sodelovanja. Prav tako sporazum predvideva usklajevanje makedonske zakonodaje z evropsko.
Evropska komisija je prav ta teden izdala letno poročilo o napredku držav Zahodnega Balkana, pri čemer je bila ocena Bruslja za vse države regije - za Hrvaško poročilo ni bilo pripravljeno, saj naj bi komisija kmalu izdala mnenje o njeni prošnji za članstvo v EU - precej negativna, edina svetla izjema pri tem pa je bila prav Makedonija.
Kot je zapisano v poročilu Evropske komisije, je Makedonija lani opravila velik napredek, še vedno pa so nujne večje reforme na področju dobrega upravljanja, pravne države, boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji. Posebej je komisija omenila tudi nujnost celovite reforme pravosodja.
Makedonija je bila uspešna pri ohranjanju makroekonomskega okvira in prav to bo odločilni dejavnik pri izpeljavi nujnih gospodarskih reform, prav tako pa so potrebni delujoče tržno gospodarstvo, izboljšano poslovno okolje, večja konkurenčnost ter okrepitev lastninskih pravic. Prednostna naloga ostaja tudi preoblikovanje javne uprave v sodobno in odgovorno javno službo. Makedonija sicer napreduje pri prilagajanju domače zakonodaje evropski, več naporov pa mora vložiti v njeno uveljavljanje, so še opozorili v Bruslju.
Evropska komisija je hkrati z objavo letošnjih poročil predlagala tudi oblikovanje partnerstev z državami Zahodnega Balkana. S predlogom, ki ga morajo potrditi še članice povezave, želi komisija pomagati vladam držav v regiji bolj učinkovito izvajati reforme. Partnerska strategija za Balkan tako vsaki od držav določa kratkoročne in srednjeročne cilje, vlada vsake države pa bo morala v odgovor pripraviti svoj nacionalni načrt. Za izvajanje načrta bodo države prejele ustrezna finančna sredstva, komisija pa bo, če bodo predlog o partnerstvu potrdile članice EU, enkrat letno ocenila napredek posamezne države.
Kot so ob tem ocenili v Skopju, bodo prav omenjeni dokumenti in instrumenti Makedoniji pomagali pri doseganju standardov in zakonodaje na evropski ravni, poroča makedonska tiskovna agencija MIA. Kot omenjeno, je Makedonija prva država Zahodnega Balkana, v kateri sporazum z EU o stabilizaciji in pridruževanju stopa v veljavo. Medtem ko v primeru Hrvaške še ni končan postopek ratifikacije sporazuma - zatika se v Veliki Britaniji in na Nizozemskem, kjer ratifikacijo pogojujejo s polnim sodelovanjem Zagreba s haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije - medtem ko pogajanja med unijo in Albanijo še potekajo.
