Belgija, Nizozemska in Luksemburg se zavzemajo za ohranitev rotacije predsedstva EU na vseh ravneh in meni, da bi poseganje v sistem porušilo institucionalno ravnovesje, predvsem v škodo Evropske komisije, povzročilo veliko zmedo med pristojnostmi ter privedlo do rivalstva med institucijami.
"S predlogom smo skušali premostiti razlike v pogledih na reformo in hkrati zagotoviti, da bo EU tudi v prihodnosti demokratična in učinkovita," je dejal nemški zunanji minister Joschka Fischer. Z ukinitvijo sistema rotacije predsedstva in uvedbo mesta predsednika EU naj bi ministrski svet postal stabilnejši, je menil Fischer in se zavzel še za enega samega zunanjepolitičnega predstavnika unije.
Francoski zunanji minister Dominique de Villepin je tudi menil, da predlog ohranja ravnotežje v uniji in premošča prepad med tremi temeljnimi institucijami EU: komisijo, svetom in parlamentom. " Sedanji sistem rotacije predsedstva vodi v nestabilnost in nerazumljivost," je še poudaril de Villepin.
Francosko-nemški predlog ima podporo velikih
Francija in Nemčija sta s svojim predlogom načeloma naletela na podporo predvsem velikih evropskih držav. Tako je predstavnik italijanske vlade v konvenciji Gianfranco Finni menil, da bo EU z uvedbo predsednika sveta z daljšim stažem postala bolj prepoznavna, španska zunanja ministrica Ana Palacio pa je menila, da je svet, ki je trenutno "najšibkejši člen", nujno okrepiti in mu s predsednikom zagotoviti nujno potrebno stabilnost. "Prepričana sem, da lahko po preučitvi vseh v razpravi podanih idej najdemo za vse strani sprejemljiv kompromis," je menila.
V razpravi se je oglasil tudi predstavnik slovenskega parlamenta in član predsedstva Lojze Peterle, ki je prav tako nastopil proti ukinitvi sistema rotacije in uvedbi predsednika sveta EU. "Francosko-nemški predlog ne bi povečal učinkovitosti unije, temveč bi prav nasprotno povečal zmedo," je menil Peterle.
Francosko-nemški predlog o institucionalni reformi sta minuli teden oblikovala francoski predsednik Jacques Chirac in nemški kancler Gerhard Schröder. Skladno z njim naj bi unijo v prihodnje vodila predsednik Evropske komisije kot predstavnik nadnacionalnega elementa in predsednik sveta EU kot predstavnik nacionalnih držav. Prvi, torej predsednik komisije, bi legitimnost črpal v Evropskem parlamentu, ki bi ga neposredno volil, predsednika sveta EU pa bi imenovali kar šefi vlad članic sami.
