Na Danskem in v Južni Koreji sta se rodila stoletna dojenčka, v neki ameriški videoteki pa so stranki zaračunali 92.000 dolarjev kazni za 100 let zamude.
Poleg prometnih, vodnih in bančnih sistemov je milenijski hrošč zaenkrat pustil na miru tudi skoraj vse svetovne finančne trge. Tako na azijskih, kjer so se na borznem parketu zavrteli prvi v novem letu, kot po Evropi, so zabeležili celo izjemno visok promet. Zaenkrat povsem mirno poteka tudi prvi delovnik z letnico s tremi ničlami tudi na vseh borzah v Združenih državah.
Zmotili pa so se v Washingtonu, kjer so iz federalne agencije za merjenje časa sporočili, da smo prešli v leto 19100.
Na Japonskem so se računalniki zmedli v več manjših borznih hišah. Hrošč ni zaobšel celo nukleark: manjše težave s podpornimi sistemi so imeli v štirih japonskih in sedmih ameriških. Prva svetovna velesila je bila poleg tega za nekaj ur odrezana od svojih vohunskih satelitov.
Najbolj konkretno nepraktične težave pa so imeli v Južni Koreji, kjer so v neki stanovanjski soseski ostali brez ogrevanja in tople vode.
Na Švedskem je približno 100.000 ljudi, ki svoje bančne posle urejajo preko interneta, konec tedna ni moglo do svojih računov. Po podatkih Švedske hranilnice so bile glavne žrtve hrošča stranke z brskalniki Netscape različice 4,05 za osebne računalnike in 4,51 za Macintoshe. Ti namreč niso uspeli zabeležiti datuma 1. januar 2000. Podobne težave so imele tudi stranke SE-Banken in Skandiabank. Omenjeni uporabniki so prejeli sporočilo, da so se njihove pogodbe z bankami iztekle.
V Nemčiji je Koelnska banka zaradi napake, povezane s prehodom v leto 2000, dvema varčevalcema pomotoma nakazala vsoti, ki sta presegali sedem in deset številk, torej več kot milijon in milijardo nemških mark.
V Grčiji je približno ducat krajev z manj kot 10.000 prebivalci, ki na prehod v leto 2000 niso bili pripravljeni, doživelo izpad informacijskih sistemov.
V Italiji so poročali o več napakah na sodiščih v Genovi, Neaplju in Benetkah. V Neaplju in Benetkah so računalniki na sodiščih zamenjali datume za 100 let. Tako so zapornikom, ki naj bi jih izpustili 10. januarja 2000, računalniki zabeležili, da so kazni prestali že 10. januarja leta 1900. V Benetkah so računalniki tudi napačno beležili datume zaslišanj in rojstva kaznjencev. Napake so že popravili. V Genovi pa uslužbenci sodišča z magnetnimi karticami niso mogli priti do svojih delovnih mest. Predstavnik državnega urada za reševanje problema 2000 je povedal, da je večina težav povezana z uporabo nove programske opreme in ne toliko z milenijskim hroščem, ter da bodo težave kmalu rešili.
Na Portugalskem so manjše težave in napake zabeležili v podatkovnih bazah ministrstev, pri procesiranju nekaj vladnih plačil in pri sprejemu bolnikov v bolnišnicah. Napake so po vladnih virih hitro odpravili, po potrebi pa za nekaj časa niso uporabljali računalnikov in so podatke pisno beležili.
Kljub zaenkrat prevladujočim pozitivnim izkušnjam strokovnjaki opozarjajo, da hrošč vse do prestopnega 29. februarja še vedno prestavlja potencialno grožnjo.
