Maršal Tito ostaja v Zagrebu

Zagrebški mestni svet je v ponedeljek zavrnil predlog, da uvrsti v razpravo predlog neodvisnega svetnika Pera Kovačevića, sicer nekdanjega saborskega poslanca Hrvaške stranke prava (HSP), o referendumu za spremembo imena enega od osrednjih trgov hrvaške prestolnice, Trga maršala Tita, na katerem med drugim stoji Hrvaško narodno gledališče (HNK).

Referendumski predlog, da bi omenjeni trg preimenovali v Gledališki trg, je podprlo dvanajst od 51 svetnikov, med nasprotniki pa so bili tako vladajoči v mestnem svetu iz vrst Socialdemokratske stranke (SDP) kot tudi največja opozicijska stranka v mestu, Hrvaška demokratska skupnost (HDZ). Kovačević je po glasovanju ocenil, da gre za dogovarjanje na ravni SDP in HDZ ter da v tem primeru ni možno govoriti o demokraciji.

Zagrebški župan Milan Bandić (SDP) je dejal, da ne podpira izvedbe referenduma v predvolilnem času. V začetku maja bodo namreč na Hrvaškem potekale lokalne volitve. "Nasprotujem temu, da ulice imenuje ulica. Glede na to, da v skupščini ni bilo soglasja relevantnih političnih strank, kot ga ni bilo že v času predsednika Franja Tuđmana, menim, da je čas, da omenjeno vprašanje pustimo ad acta," je še ocenil Bandić. Kot je dodal, on ni izbral imena Trg maršala Tita in ga tudi ne bo spreminjal, poudaril pa je, da bi osebno rajši videl, da bi se trg imenoval Trg Josipa Broza Tita.

Podobno stališče kot Bandić ima tudi njegov protikandidat na prihajajočih volitvah Jasen Mesić (HDZ), ki je tudi poudaril, da o referendumu ne morejo odločati mestni svetniki. "Ni čas za referendum, še posebej pa ni prav, da bi bil na volilni dan. Če si nekdo želi referenduma o tem vprašanju, naj gre v redni postopek in zbira podpise državljanov na ulici," je dejal Mesić.

Prejšnjo soboto je nekaj deset privržencev državljanske pobude "Krog za Trg" vnovič protestiralo na Trgu maršala Tita in zahtevalo spremembo imena v Gledališki trg. Razprave o zgodovinski vlogi Josipa Broza Tita ter pobude proti imenovanju javnih prostorov po njem so se znova okrepile po razkritju množičnega grobišča v Barbara rovu pri Hudi Jami, saj za tovrstne povojne poboje številni Hrvati krivijo nekdanjega jugoslovanskega vodjo.

Podobni pozivi tudi v Sloveniji

V sredo je Slovenska demokratska stranka (SDS) presenetila s pozivom, da mestni in občinski svetniki v svojih lokalnih skupnostih nemudoma sprožijo ustrezne postopke za umik imena Josipa Broza Tita s slovenskih ulic in trgov ter postopke za umik njegovih kipov tja kamor po mnenju SDS sodijo, to je v muzeje.

''Delimo zgroženost predsednika Zveze borcev za vrednote NOB g. Janeza Stanovnika, ki je v odzivu na odkritje množičnega grobišča v Barbara rovu pri Hudi jami dejal, da so se povojni poboji dogajali pod Titovo komando. V SDS zato menimo, da je nesprejemljivo, da katerakoli slovenska ulica ali trg še naprej nosi njegovo ime,'' so v SDS zapisali na svoji spletni strani.

Kot pravijo v SDS, neraziskani množični zločini povojnih pobojev namreč hudo bremenijo slovensko sedanjost in prihodnost ter povzročajo globoke rane v slovenskem narodu. ''Pritiska polpretekle zgodovine se ne bo dalo razbremeniti brez priznanja in jasne obsodbe teh zločinov. Dokler Slovenci kot skupnost ne bomo sposobni dostojno pokopati svojih mrtvih, toliko časa bomo v dvomih glede temeljnih civilizacijskih vrednot, lastnih temeljev in lastne identitete ter zavrti v svojem razvoju,'' so še zapisali.