V Bruslju zaradi britanskih zahtev žalost, zaskrbljenost in naveličanost

Članice EU so v Bruslju zaradi novih britanskih zahtev glede brexita izražale veliko zaskrbljenost, žalost in tudi naveličanost. "Včasih ne razumem več sveta okrog sebe," je dogajanje komentiral nemški državni sekretar na zunanjem ministrstvu Michael Roth, ki nima več domišljije, kako bi še lahko spremenili dogovor.

Toliko časa, energije in ustvarjalnosti so že vložili v nekaj, česar nočejo ne v Berlinu in ne v Bruslju, zdaj pa so Britanci preložili glasovanje, je dejal Roth, ki je obžaloval, da se bo morda treba tudi ob robu današnjega zasedanja ministrov EU za evropske zadeve ukvarjati z brexitom.

Mayeva na vnovičnem posvetovanju s kolegi 'iz celine'

Po tem, ko je britanska premierka v ponedeljek preložila glasovanje o ločitvenem sporazumu med Veliko Britanijo in Evropsko unijo, je Theresa May danes začela posvete z več evropskimi voditelji. Konec tedna naj bi se sestala še z več evropskimi kolegi ob robu vrha Unije.

Mayeva se je v Haagu sešla z nizozemskim kolegom Markom Ruttejem, ki je po pogovorih tvitnil, da je imel koristen dialog z britansko premierko. Tiskovni predstavnik Downing Streeta je srečanje označil za produktivno. "Voditelja sta se strinjala, da bo 'varovalka' ostala začasna," je povedal. "Strinjala sta se, da bosta sodelovala pri iskanju poti," je dodal tiskovni predstavnik.

Britanska premierka je iz Haaga odpotovala v Berlin, kjer se je sešla z nemško kanclerko Angelo Merkel. Ta je na pogovoru zavrnila možnost novih pogajanj o dogovoru med Brusljem. Je pa kanclerka še vedno optimistična, da bodo našli rešitev.

Srečanje tudi z Junckerjem in Tuskom

Zvečer je Mayeva imela v Bruslju na programu še srečanje s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem in predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom. Tusk je po približno uro dolgem pogovoru tvitnil, da želijo voditelji ostalih 27 članic EU pomagati Mayevi pri reševanju dogovora o brexitu, a je vprašanje kako. Zapisal je še, da sta imela z Mayevo dolg in iskren pogovor, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V četrtek in petek se misli pogovoriti tudi s kolegi na vrhu Evropske unije, ob robu katerega je Tusk za četrtek že sklical vrh o brexitu. Ob tem je ponovil, da novih pogajanj o dogovoru ne bo. To je v Evropskem parlamentu ponovil tudi Juncker.

V Bruslju številni izrazi obupanosti in naveličanosti

Neuradno je v Bruslju slišati številne izraze obupanosti in naveličanosti, a tudi uradne izjave pričajo o tem, da ima sedemindvajseterica Britancev počasi dovolj.

Na vprašanje, kaj lahko Mayeva pričakuje od nemške kanclerke, ki je ena od ključnih voditeljev, h katerim se britanska premierka obrača po pomoč, je nemški državni sekretar Roth odgovoril: "Upam, da si bosta zaželeli lep božič in veliko moči za novo leto."

"Vselej se je dobro pogovarjati," je še dejal Roth ob prihodu na zasedanje ministrov EU za evropske zadeve. Odpiranja sporazuma ne bo, pogajanja potekajo v Bruslju, ne v Berlinu, je dodal.

Na vprašanje, ali ni čas, da se Britancem reče, da zdaj pa je dovolj, je Roth odgovoril, da ima občutek, da je prav to sporočilo. "Žalosten sem. To je res žalostno," je še odgovoril nemški državni sekretar na britansko vprašanje, ali ima dovolj Britancev.

Vsi tudi poudarjajo, da se je treba pripraviti na brexit brez dogovora, česar si sicer nihče ne želi.

Obupan poskus rešiti, kar se še rešiti da 

Prav to pa Mayeva z današnjimi pogovori skuša rešiti - brexit brez dogovora, katerega britanski parlament po pričakovanjih in napovedih ne bi podprl. Njeno včerajšnjo odločitev, da se glasovanje preloži, pa so njeni politični nasprotniki med drugim označili za dejanje 'patetične strahopetnosti'.

Vodja laburistov Jeremy Corbyn pa je dejal, da "ne more biti prav, da lahko vlada enostransko spremeni načrte", ter Mayevo obtožil, da je izgubila nadzor nad dogajanjem. Ta je sicer pred ponedeljkom vztrajno zatrjevala, da bo v torek, torej danes, prišlo do glasovanje v parlamentu ne glede na vse. Namesto tega pa se podaja na dodatne pogovore na celino. Novega morebitnega datuma o glasovanju o brexit dogovoru zaenkrat ni, čeprav je vlada danes dejala, da se bo to zgodilo pred 21. januarjem, ki ga smatrajo za zadnji možni datum glasovanja. 

Najbolj sporna je varovalka o meji med Irsko in Severno Irsko 

Premierka bo na pogovorih skušala dobiti trdnejša in 'nadaljna zagotovila' o vprašanju meje na irskem otoku, s tem pa prepričati zadostno število poslancev, da podprejo njen dogovor. Največ zaskrbljenosti in pomislekov britanskih poslancev sproža t. i. varovalka za preprečitev trdne meje na Irskem, na kar naj bi se osredotočili današnji pogovori. Varovalka naj bi zagotovila t. i. mehko mejo, s tem pa ohranila Velikonočni sporazum, ki je končal dolgoletno nasilje na irskem otoku. Severna Irska bi v skladu s tem ostala del evropske in ne britanske carinske unije. O tem vprašanju naj bi se sicer London in Bruselj pogajala še v naslednjih dveh letih, a britanski poslanci se bojijo scenarija, po katerem tovrstna ureditev postane stalna. In Mayeva skuša dobiti zagotovila Bruslja, da se prav to ne bo zgodilo. Torijska poslanka, predsednica spodnjega doma parlamenta Andrea Leadsom, pravi, da želi London pravno zavezujoče zagotovilo, da se varovalka ne bo obdržala za nedoločen čas. 

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je sicer dejal, da se EU ne bo 'ponovno pogajala', a da je pripravljena Londonu pomagati pri ratifikaciji dogovora. Da je sporazum na mizi 'najboljši in edini možni', je danes ponovil tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in poudaril, da pogajanj ni mogoče znova odpreti. Ta se bo sicer v večernih urah sešel z Mayevo. 

Nad ponovnimi pogajanji, še posebej glede varovalke, ni navdušen niti irski premier Leo Varadkar, ki je dejal, da se ni mogoče znova pogajati o tem vprašanju, ne da bi pri tem odprli "vseh vidikov" sporazuma.

Kaj sledi? 

Britanski mediji omenjajo več možnih scenarijev, med njimi brexit brez dogovora, vnovična pogajanja o dogovoru, kar Evropska unija zavrača, ter predčasne volitve.

London bi se lahko odločil za vnovična pogajanja z EU o dogovoru, k čemur pozivajo predvsem zagovorniki brexita. A pogajanja bi bila možna le, če vanje privoli tudi sedemindvajseterica. EU pa vztraja, da se o dogovoru ne bo znova pogajala.

Po navedbah virov v EU, na katere se sklicuje francoska tiskovna agencija AFP, bi se strani morda lahko dogovorili le za manjše spremembe v izjavi o odnosih po brexitu, ki pa ne bi bile pravno zavezujoče.

Brexit brez dogovora neželena, a verjetna možnost

Izstop iz unije brez dogovora velja za enega najslabših scenarijev, a je vse verjetnejši, ker se 29. marec 2019, ko naj bi Velika Britanija zapustila unijo, hitro bliža. Na to opozarja tudi EU.

Veliko Britanijo v primeru brexita brez dogovora čaka kaos v prihodnjih odnosih z EU, najpomembnejšim zunanjim trgom, velika bi bila tudi negotovost v odnosih s tretjimi državami, saj bi morali na hitro skleniti niz trgovinskih dogovorov. Združeno kraljestvo bi brexit brez dogovora verjetno pahnil v recesijo.

Sodišče EU dalo zagon upanju na nov referendum o brexitu

Vlada bi lahko predlagala tudi referendum, na katerem bi Britanci znova odločali o članstvu svoje države v EU. To možnost podpira tudi več deset britanskih poslancev iz različnih strank, Mayeva pa jo odločno zavrača, češ da so volivci že povedali svoje na referendumu leta 2016, ko so se odločili za brexit.

Upanje nasprotnikov brexita na nov referendum je okrepila ponedeljkova odločitev Sodišča EU, da se Velika Britanija do izteka postopka za prenehanje članstva 29. marca 2019 še lahko enostransko odloči, da ne bo izstopila iz povezave.

Ker je po vsej verjetnosti že prepozno, da bi bil referendum pred 29. marcem prihodnje leto, bi bila v tem primeru nujna dopolnitev 50. člena Pogodbe o EU, da bi preložili brexit.

Za razpis referenduma ter določitev referendumskih pravil je sicer treba sprejeti poseben zakon, nato pa mora miniti še določen čas, preden lahko državljani odločajo o tem. Po ocenah strokovnjakov na University College London bi za vse naštete postopke potrebovali najmanj 22 tednov, a tudi če bi vse skrajšali in pospešili, bi bil referendum precej kasneje kot konec marca.

Predčasne volitve

Mayeva bi se lahko odločila izhod iz slepe ulice poiskati v predčasnih volitvah, da bi tako dobila politični mandat za dogovor. A volitev ne more sklicati sama, temveč lahko le zaprosi parlament, naj jih odobri. Za odobritev predčasnih volitev je v parlamentu potrebna dvotretjinska večina. Predčasne volitve lahko razpišejo najmanj 25 delovnih dni po potrditvi v parlamentu, točen datum pa določi premierka.

Tudi v tem primeru bi bilo zaradi dolgotrajnosti postopka najverjetneje treba dopolniti 50. člen pogodbe o EU. Britanska vlada bi morala za dopolnitev 50. člena zaprositi EU, odobriti pa bi jo morale vse preostale članice unije na zasedanju Evropskega sveta.

Britanska vlada bi morala spremeniti tudi "dan izstopa" v pogodbi o izstopu iz EU, ki je začela veljati junija. O tej spremembi bi glasoval tudi britanski parlament.

Glasovanje o nezaupnici vladi rešitev ali poguba za vlado

Britanska opozicija je v zadnjih dneh okrepila pozive h glasovanju o nezaupnici. To bi lahko predlagala opozicija ali celo Mayeva, da bi na ta način okrepila svoje pristojnosti. Glasovanje bi moralo potekati v 14 dneh po predlogu. Da bi vlada padla, bi morala nezaupnico podpreti navadna večina poslancev.

Če vlada glasovanja ne bi prestala, bi sledile predčasne volitve. Te so lahko najmanj 25 delovnih dni po izglasovanju nezaupnice. Po drugi strani bi v primeru, da vlada glasovanje preživi, lahko nadaljevala svoje delo.

Možna je tudi zamenjava vlade. To bi bila lahko nova manjšinska vlada pod vodstvom konservativcev, a z drugim premierjem, koalicijska vlada ali manjšinska vlada pod vodstvom druge stranke. A vsaka nova vlada bi zagotovo imela drugačno politiko glede brexita od sedanje.

Druge posledice

Mayeva bi lahko popustila pod vse večjim pritiskom in odstopila. V tem primeru konservativce čaka izbiranje novega vodje, zelo verjetne bi bile predčasne volitve. Britanski mediji že omenjajo številna imena možnih naslednikov Mayeve na čelu stranke, med njimi so nekdanji zunanji minister Boris Johnson, notranji minister Sajid Javid, nekdanji minister za brexit Dominic Raab in minister za okolje Michael Gove.