Državam v nekdanji Jugoslaviji McDonaldova očita nepriznavanje pristojnih sodnih oblasti ter zavračanje upoštevanja preiskovalcev. Predsednica sodišča je še opozorila, da so države največkrat zavrnile zahtevo po izročitvi t.i. vukovarske trojke, Mile Mrkšića, Miroslava Radića in Veselina Aljivančanina, ter Mladena Neletilića Tute in Ivice Rajića. V pismu je kot države, ki zavračajo sodelovanje s haaškim sodiščem, omenila Jugoslavijo, Hrvaško, BiH ter Srbsko republiko v BiH.
Že včeraj pa je glavna tožika haaškega sodišča Carla del Ponte povedala, da bo od mirovnih sil v BiH, ki delujejo pod okriljem zveze NATO (SFOR) zahtevala več aretacij osumljenih oseb. SFOR je od leta 1996 aretirala 14 osumljenih vojnih zločinov, dva sta bila ubita, 20 osumljencev, med njimi tudi medvojni voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić ter Ratko Mladić, pa so še na prostosti.
McDonaldova je še napovedala, da bo 8. novembra obiskala glavni sedež Združenih narodov ter generalni skupščini predala letno poročilo. Kdo bo zamenjal sedanjo predsednico haaškega sodišča, še ni znano.
