Med prednostnimi nalogami nove 'šefice' EU digitalizacija in kibernetska varnost

Estonija danes za pol leta prevzema predsedovanje EU. Kot ena najrazvitejših digitalnih družb na svetu med prednostnimi nalogami izpostavlja zlasti digitalizacijo in kibernetsko varnost. Med njenim predsedovanjem bodo sicer po pričakovanjih še naprej v ospredju brexit, migracije in boj proti terorizmu.

Estonija, baltska državica z 1,3 milijona prebivalci, se ponosno predstavlja kot digitalna pionirka. Prva na svetu je leta 2005 uvedla elektronske volitve. Estonska vlada se radi pohvali, da odprta e-družba deluje zaradi zaupanja Estoncev do oblasti.

Estonija bo Svetu EU predsedovala prvič po vstopu v unijo leta 2004, in sicer pod geslom "Enotnost skozi ravnovesje". Če bo EU konec leta bolj optimistična, pozitivna, varnejša in enotnejša, bo predsedovanje uspešno, poudarja estonski premier Jüri Ratas.

Kot temeljni cilj estonskega predsedstva izpostavlja krepitev enotnosti in zagotavljanje pravih rezultatov za ljudi, tako da se nihče ne bo počutil odrinjenega.

Štiri prednostna področja estonskega predsedstva so odprto in inovativno gospodarstvo, varna Evropa, vključujoča in vzdržna Evropa ter digitalna Evropa s prostim pretokom podatkov kot peto temeljno svoboščino.

Glavni test za enotnost unije in na novo vzbrsteli optimizem bodo pogajanja o brexitu. V estonskem predsedstvu upajo, da bo do konca leta dosežen dogovor o temeljnih ločitvenih vprašanjih in da se bo mogoče začeti pogajati o prihodnjih odnosih.

Na veliki preizkušnji je enotnost tudi pri iskanju kompromisa o solidarnosti pri soočanju z begunsko krizo, ki ga ni na vidiku. Talec težav z azilno reformo je tudi schengen, saj nekateri odpravo notranjega nadzora pogojujejo z učinkovitim azilnim sistemom.

Novembra se izteče zadnje šestmesečno podaljšanje notranjega nadzora na nekaterih mejah v schengnu, tudi na slovensko-avstrijski. Čeprav je Evropska komisija obljubila, da bo takrat nadzora konec, je ta scenarij malo verjeten.

Še dve temi bosta v ospredju pozornosti: podnebne spremembe in trgovina, zlasti zaradi politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je odstopil od pariškega podnebnega dogovora, pod vprašaj pa postavlja tudi utečene mednarodne trgovinske odnose.

Članice bodo med estonskim predsedstvom poskušale tudi podrobneje opredeliti projekt krepitve obrambnega sodelovanja, v ospredju pa bo tudi vprašanje evropske zakonodaje o napotenih delavcih oziroma socialnega dumpinga.

Za Slovenijo bo v prihodnjih mesecih pomembno, kako se bo razvijala arbitražna zgodba in za kakšen odziv se bo odločila EU. Evropska komisija bo to vprašanje prvič obravnavala v torek v Strasbourgu, ko je pričakovati tudi prvi vsebinski odziv.

Estonija predsedovanje Svetu EU prevzema od Malte, po šestih mesecih pa bo štafeto predala Bolgariji. V trenutnem triu predsedujočih držav je še Avstrija, ki bo predsedovala za Bolgarijo.

Po uveljavitvi lizbonske pogodbe leta 2009, ki je uvedla položaja "stalnega" predsednika in zunanjepolitičnega predstavnika unije, igra šestmesečno predsedstvo vse bolj simbolno in vse manj vidno vlogo.