
Turška agencija Dogan je poročala, da se je Ekinci rodil leta 1978 v zahodni turški provinci Izmir. Ugrabitelj naj bi bil v Turčiji obsojen zaradi goljufije in kraje. Letos naj bi odpotoval v Albanijo, od koder se ni več vrnil v Turčijo.
Turško potniško letalo tipa boeing 737 s 107 potniki in šestimi člani posadke na krovu je, ko je bilo v grškem zračnem prostoru, dvakrat poslalo klic v sili, ker je bilo ugrabljeno, je sporočilo grško obrambno ministrstvo.
‘’Letalo je dvakrat poslalo klic v sili. Nemudoma smo poslali štiri lovce F-16, ki so ga pospremili na letališče v Brindisiju,'' je sporočil predstavnik grškega ministrstva za obrambo.
Letalo, ki je pristalo na italijanskem letališču v Brindisiju, je bilo na poti iz albanske prestolnice Tirane v turški Carigrad. Po pristanku so letališče zaprli in uvedli protiteroristične ukrepe. Območje so obkolili policisti in vojaki, na prizorišču pa so bili tudi gasilci in reševalci.
Kasneje so potniki začeli zapuščati letalo, kmalu zatem pa se je ugrabitelj predal, je sporočila italijanska policija. Turek naj bi sicer nameraval zaprositi za azil, policisti pa so ga po predaji aretirali. Potniki, ki so bili na letalu, so sicer povedali, da ugrabitelj ni bil oborožen.
Na letalu je bilo 107 potnikov, med njimi 80 Albancev in pet Turkov. Med ugrabljenimi na krovu so bile tudi številne misice, ki so se vračale iz tekmovanja za Miss sveta, ki je v soboto, 30. septembra, potekalo v poljskem glavnem mestu Varšava. Med njimi je bila tudi najlepša Indijka, so poročali turški mediji.
Ugrabitev zaradi papeža?

Turški državljan je letalo ugrabil iz protesta zaradi napovedanega obiska papeža Benedikta XVI. v Turčiji, do katerega naj bi prišlo novembra, je poročala turška televizija NTV.
Muslimani ogorčeni zaradi papeževih izjav
Papež je muslimane 12. septembra razburil s predavanjem na univerzi v Regensburgu, ko je citiral bizantinskega cesarja Manuela II. iz 14. stoletja: "Pokaži mi, kaj je novega prinesel Mohamed, in videl boš le slabo in nečloveško; vero, ki jo narekuje, pa širi z mečem."
Ob protestih, ki so jih njegove izjave sprožile, je Benedikt XVI. izrazil globoko obžalovanje, ni pa se opravičil. Kot je zatrdil, je le citiral staro besedilo, ki govori o povezavi med islamom in nasiljem, in dodal, da je šlo za citat in ne za njegove besede. Hkrati se je zavzel za resen dialog z islamom, ki ga mora spremljati vzajemno spoštovanje.

Kasneje je papež v bližini Rima sklical sestanek sprave, na katerega je povabil veleposlanike muslimanskih držav, ki so akreditirani v Vatikanu, in voditelje muslimanske skupnosti v Italiji. Sporočil jim je, da je "naša prihodnost" odvisna od dobrih odnosov med kristjani in muslimani, muslimanske predstavnike pa je tudi pozval k "vzajemnosti na vseh področjih", vključno z verskimi svoboščinami. Odzivi verskih in državnih funkcionarjev na srečanje so bili mešani.
Številni muslimani po svetu pa so se na papeževe izjave odzvali s protesti in grožnjami, do katerih je prišlo tudi v Turčiji. Še več, mnogi so papeža pozivali, naj ne obišče Turčije, saj bi bila lahko tam njegova varnost močno ogrožena.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.