Med volitvami več kot 200 mrtvih

Najmanj 200 ljudi je med 14. in 21. aprilom izgubilo življenje v nasilju, povezanim z volitvami v Nigeriji, so sporočili opazovalci iz Evropske unije. Po njihovih navedbah so med žrtvami tudi policisti in kandidati, ki so sodelovali na guvernerskih volitvah 14. aprila ter na predsedniških in parlamentarnih volitvah, ki so potekale v soboto.

Da zaradi množičnih nepravilnosti volitve niso dosegle demokratičnih standardov, trdi tudi največja nigerijska skupina opazovalcev, ki je imela na terenu kar 50.000 ljudi. Zahtevala je ponovitev glasovanja v roku treh mesecev.

Od napadov do zastraševanja

Omenjena skupina je predsedniške in parlamentarne volitve označila za "šarado", ki jo je uprizorila vlada predsednika v odhodu Oluseguna Obasanja.

V delih države, kjer je javno mnenje bolj naklonjeno opoziciji, je namreč primanjkovalo volilnih lističev, pojavljale so se kraje volilnih skrinjic, banditi, ki naj bi jih najeli ljudje blizu vladajoči Obasanjevi stranki, pa so ustrahovali volivce. "Najemanje banditov s strani vrste političnih strank je ustvarilo visoko stopnjo strahu in zastraševanja," so v poročilu zapisali tudi evropski opazovalci.

Številna volišča so več ur po začetku glasovanja ostala zaprta, zato pa je bilo mogoče svoj glas oddati tudi po zaključku volitev. Vladajoča stranka ob tem volilne kampanje sploh ni prekinila.

Yar'Adua na poti v predsedniško palačo

Nigerijska volilna komisija je sporočila, da je na predsedniških volitvah zmagal kandidat vladajoče Obasanjove Ljudske demokratske stranke (PDP) Umaru Yar'Adua.

Njegova glavna tekmeca, nekdanji vojaški voditelj Muhamed Buhari in sedanji podpredsednik in kandidat opozicijske stranke Kongres akcije (AC) Atiku Abubakar, sta volitve že ocenila kot nepoštene in nedemokratične. "Ni druge možnosti, kot da vse skupaj odpovejo. Kar smo videli potrjuje naše strahove, da gre za najslabše volitve doslej," je volitve komentiral Abubakar.

Lahko bi bilo …

Nigerijci so imeli pred predsedniškimi volitvami velika pričakovanja, saj naj bi dokazale, da v državi vladajo demokratični standardi. Ker naj bi privedle do prve predaje oblasti med izvoljenima voditeljema, so jih označili za zgodovinske. Sedanjemu predsedniku Olusegunu Obasanju, ki je bil prvič izvoljen leta 1999 in nato še leta 2003, namreč ustava onemogoča, da bi se potegoval še za tretji mandat, zato bo v primeru uspešnih volitev zagotovo zapustil položaj. Za njegovo nasledstvo se je potegovalo 24 kandidatov.