Med mrtvimi v Mjanmaru skoraj polovica otrok

Skoraj polovica otrok, človek se resno vpraša, kaj so ti ljudje sploh počeli, nič, samo stali in gledali, pa saj naravni dogodek ne pride kar tako iz nič, vedno so neka opozorila in vednos opstaja optimalen čas za ukrepanje. Žalostno je da moramo biti 'priča' takim dogodkom. Vzemimo na znanje, da vesti niso nujno povsem točne. "da je bilo med žrtvami toliko otrok, dejstvo, da so ti najmanj sposobni preživeti tako močan veter in neurje. Opozoril je tudi, da je med otroki, ki so preživeli, veliko ločenih od svojih družin, trenutno pa živijo v začasnih taboriščih." "V začasnih taboriščih je več tisoč otrok, ki imajo na voljo komaj zadostne količine riža in le nekaj stranišč. " V pogojih kakršnih so živeli že prej, so ti otroci res najmanj sposobni preživeti, poleg tega imajo manko osnovnega znanja iz preživetja, če sploh kakšno. Da ne govorimo o tem, koliko otrok je ločenih od staršev v taboriščih, ki so bliže hiralnicam, kot sodobnemu taborišču. Nekateri morda ne bodo preživeli, starši pa nikoli izvedeli, da so njihovo otroci sicer preživeli potres, celo brez polsedic, a so zaradi lakote in žeje umrli v taboriščih. Res žalostno, otroci so v takem položaju vedno v najslabšem položaju, saj sami skoraj ne morejo nič, in povsem so odvisni od dobre volje oblasti. Kdaj pa se vrnejo (preživeli) k družinam, staršem, svojcem, pa je le vprašanje časa. Težko si je predstavljati, kako je biti v takem položaju, ki ne kaže nekega jamstva, je nepredvidljiv. Le kako mora biti staršem, ki vedo, da so otroci živi, nekje sami, in kdove kdaj jih bodo imeli pri sebi, če bodo sploh dočakali. Nikoli nimajo popolnega jamstva, še mi tukaj v Evropi ga ne bi imeli, da zanje res tako poskrbljeno kot mora biti, in da se bodo vrnili k njim v nekem realnem času. Take zadeve se rade predolgo zavlečejo, če ne zaradi drugega, zaradi birokracije. Človek ne more ostati neprizadet, otroci v nepredvidljivem položaju. "To pomeni, da je 500.000 otrok ostalo brez šolskih razredov, medtem ko naj bi se prihodnji mesec končale počitnice." Ne ve točko, kaj na bi pomenila ta izjava, ampak to zdaj ni prioriteta, prioriteta je preživetje otrok in čimprejšnja vrnitev k družinam, k staršem, ter preživetje družin. Moteče je, da mnogi ti. 'obvezno osnovno šolo' definirajo napak, mislim glede na okoliščine, čeprav je razumljivo, da je osnovno znanje, ki ga šola sicer ne poda v celoti, obvezno v današnji družbi, ki sicer že tako trpi zaradi manka znanja, vendarle nima prednosti pred preživetjem ljudi po neki katastrofi. To kaže samo kako so ljudje današnje družbe preveč ujeti v birokratske miselne vzorce, zastarele miselne vzorce, ki so še prevečkrat kontra resničnemu dogajanju. Problem današnje materialistične in na denarnem sistemu sloneče družbe je, da ni sposobna 'preživeti' niti, za današnji čas, običajne katastrofe, brez .... Kaj šele bo, ko se bo moč in razsežnost le teh še povečala. Stari miselni vzorci niso rešitev, sem spada tudi denar (denarni sistem). Oklepanje starega načina življenja, bo prej ali slej pokopalo to družbo. Koliko denarja se vedno nakazuje in gre na ogrožena območja, a mnogi se ne zavedajo, da ljudje ne morejo jesti denarja, ni ga piti, poleg tega pa se redki zavedajo, da gre večina denarja, za kritje 'stroškov' sistema, denar se dejansko vrne tja od koder je prišel. Potem pa se javnost čudi kam je šel denar. Kam neki, naivci.