Tujina

Med mrtvimi v Mjanmaru skoraj polovica otrok

Yangon, 13. 05. 2008 13.02 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Med žrtvami tropskega ciklona Nargis, ki je prizadel Mjanmar in terjal najmanj 62.000 mrtvih in pogrešanih, je najmanj 40 odstotkov otrok.

V začasnih taboriščih je več tisoč otrok.
V začasnih taboriščih je več tisoč otrok. FOTO: Reuters

Ciklon Nargis je po zadnjih podatkih terjal najmanj 62.000 mrtvih in pogrešanih. Po besedah predstavnika človekoljubne organizacije Save the Children Dana Collinsona je eden izmed razlogov za to, da je bilo med žrtvami toliko otrok, dejstvo, da so ti najmanj sposobni preživeti tako močan veter in neurje. Opozoril je tudi, da je med otroki, ki so preživeli, veliko ločenih od svojih družin, trenutno pa živijo v začasnih taboriščih.

V začasnih taboriščih je več tisoč otrok, ki imajo na voljo komaj zadostne količine riža in le nekaj stranišč. Združeni narodi ocenjujejo, da ima petina otrok na prizadetih območjih težave zaradi driske, brez dostopa do pitne vode pa so te težave lahko tudi smrtonosne.

Doslej so razdelili okoli 14 ton pomoči.
Doslej so razdelili okoli 14 ton pomoči. FOTO: Reuters

Iz Sklada Združenih narodov za otroke (Unicef) so sporočili, da je ciklon uničil več kot 3000 šol. To pomeni, da je 500.000 otrok ostalo brez šolskih razredov, medtem ko naj bi se prihodnji mesec končale počitnice.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je mjanmarsko vladajočo hunto kritiziral zaradi nesprejemljivo počasnega odziva in opozoril pred poglabljanjem krize. Kot navaja ameriška tiskovna agencija AP, je približno dva milijona ljudi ogroženih zaradi izbruha bolezni in pomanjkanja hrane.

Oblasti so sicer danes začele razdeljevati mednarodno pomoč, vključno z vodo, mrežami proti komarjem in odejami, ki jih je v ponedeljek dostavilo ameriško tovorno letalo. Približno 14 ton pomoči naj bi razdelili 30.000 žrtvam.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je v Mjanmar poslala vreče za trupla, potem ko so strokovnjaki opozorili na številna trohneča trupla po neurju. WHO je v pošiljko vključil tudi 30.000 kirurških mask in 30.000 rokavic.

Ciklon je po zadnjih podatkih terjal najmanj 62.000 mrtvih in pogrešanih, čeprav se ZN in drugi bojijo, da bi število smrtnih Kžrtev lahko doseglo 100.000.

Srečanje EU o razmerah v Mjanmaru

Cilj izrednega srečanja EU o razmerah v Mjanmaru po tamkajšnjem uničujočem ciklonu je organizirati ustrezno razdelitev pomoči ljudem, ki trpijo, in pozvati mjanmarske oblasti, naj to dovolijo, je pojasnil državni sekretar na zunanjem ministrstvu Andrej Šter ob prihodu na izredno srečanje v Bruslju.

Največji problem ni, kako zbrati sredstva, prav tako ne gre za izražanje sožalja, tu smo, da organiziramo razdelitev pomoči in da oblasti pozovemo, naj dovolijo vstop predstavnikom organizacij, ki bi poskrbeli za ustrezno razdelitev pomoči, je pojasnil Šter. "Ljudje trpijo," je poudaril.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Ramzess
14. 05. 2008 10.29
Skoraj polovica otrok, človek se resno vpraša, kaj so ti ljudje sploh počeli, nič, samo stali in gledali, pa saj naravni dogodek ne pride kar tako iz nič, vedno so neka opozorila in vednos opstaja optimalen čas za ukrepanje. Žalostno je da moramo biti 'priča' takim dogodkom. Vzemimo na znanje, da vesti niso nujno povsem točne. "da je bilo med žrtvami toliko otrok, dejstvo, da so ti najmanj sposobni preživeti tako močan veter in neurje. Opozoril je tudi, da je med otroki, ki so preživeli, veliko ločenih od svojih družin, trenutno pa živijo v začasnih taboriščih." "V začasnih taboriščih je več tisoč otrok, ki imajo na voljo komaj zadostne količine riža in le nekaj stranišč. " V pogojih kakršnih so živeli že prej, so ti otroci res najmanj sposobni preživeti, poleg tega imajo manko osnovnega znanja iz preživetja, če sploh kakšno. Da ne govorimo o tem, koliko otrok je ločenih od staršev v taboriščih, ki so bliže hiralnicam, kot sodobnemu taborišču. Nekateri morda ne bodo preživeli, starši pa nikoli izvedeli, da so njihovo otroci sicer preživeli potres, celo brez polsedic, a so zaradi lakote in žeje umrli v taboriščih. Res žalostno, otroci so v takem položaju vedno v najslabšem položaju, saj sami skoraj ne morejo nič, in povsem so odvisni od dobre volje oblasti. Kdaj pa se vrnejo (preživeli) k družinam, staršem, svojcem, pa je le vprašanje časa. Težko si je predstavljati, kako je biti v takem položaju, ki ne kaže nekega jamstva, je nepredvidljiv. Le kako mora biti staršem, ki vedo, da so otroci živi, nekje sami, in kdove kdaj jih bodo imeli pri sebi, če bodo sploh dočakali. Nikoli nimajo popolnega jamstva, še mi tukaj v Evropi ga ne bi imeli, da zanje res tako poskrbljeno kot mora biti, in da se bodo vrnili k njim v nekem realnem času. Take zadeve se rade predolgo zavlečejo, če ne zaradi drugega, zaradi birokracije. Človek ne more ostati neprizadet, otroci v nepredvidljivem položaju. "To pomeni, da je 500.000 otrok ostalo brez šolskih razredov, medtem ko naj bi se prihodnji mesec končale počitnice." Ne ve točko, kaj na bi pomenila ta izjava, ampak to zdaj ni prioriteta, prioriteta je preživetje otrok in čimprejšnja vrnitev k družinam, k staršem, ter preživetje družin. Moteče je, da mnogi ti. 'obvezno osnovno šolo' definirajo napak, mislim glede na okoliščine, čeprav je razumljivo, da je osnovno znanje, ki ga šola sicer ne poda v celoti, obvezno v današnji družbi, ki sicer že tako trpi zaradi manka znanja, vendarle nima prednosti pred preživetjem ljudi po neki katastrofi. To kaže samo kako so ljudje današnje družbe preveč ujeti v birokratske miselne vzorce, zastarele miselne vzorce, ki so še prevečkrat kontra resničnemu dogajanju. Problem današnje materialistične in na denarnem sistemu sloneče družbe je, da ni sposobna 'preživeti' niti, za današnji čas, običajne katastrofe, brez .... Kaj šele bo, ko se bo moč in razsežnost le teh še povečala. Stari miselni vzorci niso rešitev, sem spada tudi denar (denarni sistem). Oklepanje starega načina življenja, bo prej ali slej pokopalo to družbo. Koliko denarja se vedno nakazuje in gre na ogrožena območja, a mnogi se ne zavedajo, da ljudje ne morejo jesti denarja, ni ga piti, poleg tega pa se redki zavedajo, da gre večina denarja, za kritje 'stroškov' sistema, denar se dejansko vrne tja od koder je prišel. Potem pa se javnost čudi kam je šel denar. Kam neki, naivci.