Sindikat delavcev v zdravstveni negi zahteva dvig plačnih razredov in ustrezne delovne pogoje

Odhajanje negovalnega kadra je globalni problem, ocenjuje Svetovna zdravstvena organizacija. Po svetu primanjkuje skoraj šest milijonov delavcev zdravstvene nege, ki, tako kot pri nas, iščejo lažja dela, za katera so na koncu celo enako plačani. "Na voljo so delovna mesta od ponedeljka do petka, brez nočnih, popoldanskih terminov, brez vikendov. Računajte, da je ena povprečna srednja medicinska sestra danes na kliniki za infekcijske bolezni delala tri vikende na mesec, imajo tudi več kot osem nočnih in predstavljajte si, kakšna obremenitev, sploh za mlade mamice, je to," je pojasnila predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc.

"Biti neprestano v službi za sočloveka sedem, osem tednov, nepretrgoma vse vikende, to je preko človeških meja." O dodatnih pritiskih v času epidemije razlaga predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman. Po celotni državi bi rabili še vsaj 30 odstotkov medicinskih sester kot jih imamo. Skrb vzbujajoče pa je, še razlaga Ažmanova, da tik pred ponovnim valom, kadra, ki zna s covidnimi pacienti, ni, in tudi povečanje vpisnih mest težave ne bo rešilo. "To pomeni, da mi potrebujemo specialiste iz tega področja. Specialistka pa se ne rodi čez noč, za takšno področje, tudi če gre za tehnika zdravstvene nege, ki je sodelavec diplomirane medicinske sestre, en in drugi skrbita za pacienta in oba potrebujeta specialno znanje," še pojasnjuje Ažmanova.

Prvi pogovor z zdravstvenim ministrstvom se je, vse po prošnjah od leta 2018, odvil šele danes. Poleg ustreznih delovnih pogojev Sindikat delavcev v zdravstveni negi zahteva tudi dvig plačnih razredov.

"Želje so velike, pa tudi pričakovanja in potrebe. Definitivno ne bi bil prvi plačilni razred za nas sprejemljiv," pove predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi Slavica Mencinger. Srednja medicinska sestra za svoje delo na začetku prejme le okoli 700 evrov, tako Mencingarjeva, želijo pa, da bi se osnova začela vsaj pri 1000 evrih. 

"Jaz sem prepričana, živim v obmejnem mestu na meji z Avstrijo, da bi se najmanj polovica teh, ki so odšli zaradi delovnih pogojev, torej zaradi premalo kadra in skoraj da več kot enkrat manjšega plačila, ob izboljšanju pogojev vrnili nazaj domov, saj bi bili bližje domu in zdravili bi domače ljudi," meni Mencingerjeva.

Minister Poklukar je danes sicer govoril predvsem o zaposlenih na težjih delovnih mestih, a Mencingerjeva dodaja, da morajo biti sprememb deležni vsi.