Londonski Financial Times: Po poletju groženj z enostranskimi ukrepi se ameriški predsednik Bush zdaj osredotoča na to, kako bo speljal iraško vprašanje v Varnostnem svetu ZN. Medtem so ZDA obremenjene z retoriko "spremembe režima". Poseg ZDA brez najmanj ene ali dveh zaveznic bi bil skrajno tvegan. Lahko bi pripeljal tudi do nepredstavljivega sovraštva do ZDA in Zahoda. S tem pa bi bili despoti v arabskem svetu le opogumljeni za še večje zatiranje svojega prebivalstva. Zdaj je čas za sklenitev dolgega obdobja nerešene politike na Bližnjem vzhodu. Uspeh bi sicer že bil, če pri tem iraškega vprašanja ne bi obravnavali ločeno od bližnjevzhodne problematike.
Moskovski Kommersant: Kot odgovor svojim nasprotnikom v državi in številnim skeptikom v tujini, ki dvomijo v upravičenost ekspozejev Bele hiše, je Bush dejal, "da ne moremo čakati poslednjega dokaza v obliki gobastega oblaka". Bush je nastopil kot tožilec v procesu, kjer obtožencu sodijo v odsotnosti. Na klopi za poroto pa sedi kongres ZDA. Po govoru ameriškega predsednika v Cinncinatiju nihče v ZDA več ne dvomi, da bo iraški voditelj Sadam Husein spoznan za krivega po vseh točkah obtožnice.
Rimska La Stampa: Po Bushevem govoru je ura resnice vse bližje. Za Sadama Huseina, ki ugiba, kako hitro bo moral opustiti svoje nasprotovanje mednarodnim inšpektorjem za razorožitev. Tudi za ameriški kongres, ki pripravlja resolucijo za morebiten napad na Irak. Pa tudi za Varnostni svet ZN, ki tehta, ali naj sprejme dve resoluciji o Iraku - eno za takojšnjo vrnitev mednarodnih inšpektorjev v Irak, drugo pa za uporabo sile, če bo misija inšpektorjev spodletela. Ura resnice pa navsezadnje prihaja tudi za celinsko Evropo - predvsem sicer za Francijo, ki sedi v Varnostnem svetu -, pred katero je tristopenjska naloga: kako zlomiti iraško trdoglavost, kako preprečiti vojno, pa tudi kako ne ujeziti Amerike.
