Večmesečne priprave na vojno v Iraku se bližajo kritičnemu trenutku. Jutri bo znana vsebina poročila mednarodnih inšpektorjev, v torek naj bi ameriški predsednik Bush Iračanom in svojim sodržavljanom sporočil, naj se pripravijo na vojno.
Moderne vojne so globalne vojne, vendar ne zaradi obsega spopadov, ampak zaradi njihove medijske pokritosti. Tudi vojna v Iraku, če bo do nje prišlo, ne bo drugačna, vendar se novinarji pri poročanju iz Iraka soočajo s številnimi ovirami.
"Za vstop v Irak je problem že dobiti vizo. Na iraški ambasadi te sprejmejo sicer vljudno, vendar se že tam začnejo neke vrste zasliševanja. Da bi dobil vizo, si moraš včasih izmisliti, da je namen tvojega obisk čisto drug, na primer posloven. Pomembno je tudi, da predstavljaš državo, ki Iraku ne predstavlja problema," je povedal neodvisni snemalec na kriznih območjih Igor Vučič.
Po besedah novinarja Valentina Areha tudi izkušnje tujih agencij, kot sta Reuters in APTN, v zadnjih mesecih kažejo, da njihovi novinarji iz arabskih držav bistveno lažje dobijo vizo, kot pa njihovi evropski kolegi. Delo novinarjev je v Iraku vedno nadzorovano, njihova selekcija je le eden od načinov, da svetu posredujejo svoja sporočila.
Vendar nadzor nad informaciji ni značilno le za diktatorski režim Sadama Huseina. V zalivski vojni pred trinajstimi leti so imeli skoraj popoln nadzor nad informacijami Američani. "Vse podobe, ki so prihajale na televizijske zaslone, je pripravljala ameriška vojska. Tako so na nek način oblikovali javno mnenje," meni dr. Sandra Bašič Hrvatin iz Fakultete za družbene vede.
Tako zaradi iraške kot ameriške blokade je bila v Iraku le peščica novinarjev. "Med zalivsko vojno je bilo zelo malo znanega, kaj se tam dejansko dogaja. Ameriška stran je nadzorovala vse pomembne informacije. Novinarji niso smeli v državo, posredovale so se samo tiste podobe, ki so bile natančno preverjene in tako se je ustvaril občutek nekakšne virtualne vojne," Meni dr. Bašičeva.
V Pentagonu zatrjujejo, da bo tokrat ameriška vojska v primeru vojne v Irak pripeljala večje število novinarjev iz različnih medijskih hiš. Katere medije naj bi spustili zraven, še ni jasno. Ameriški novinarji, med njimi kar 128 - članska ekipa CNN-a, naj bi skupaj z vojsko v Kuvajtu čakali na vdor pehote. Stroj oboroženih odnosov z javnostmi, kot po novem pravijo na novinarska vprašanja pripravljeni ameriški vojski, naj bi novinarje pripeljal na prve bojne linije. Svet bo tako zvedel resnico, so prepričani v Pentagonu.
S pomočjo novinarjev, ki so že v Iraku in mirovnikov, ki odhajajo tja, bo svet morda lahko slišal tudi iraško resnico.
