Mirovniki so današnji dan razglasili za mednarodni dan proti napadu na Irak in v skladu s tem se po svetu vrstijo številni protivojni pohodi, za nedeljo pa napovedujejo mirovne shode v skoraj 3000 mestih v več kot 100-ih državah.
Pred Belo hišo naj bi se danes nekaj deset tisoč ljudi, ki nasprotujejo agresivni zunanji politiki aktualne ameriške administracije, organizatorji pa upajo, da jim bo uspelo zbrati kakih 100 tisoč ljudi, kolikor jih je prišlo na januarski mirovni shod.
V San Franciscu pa so bili protesti že včeraj, ko je policija aretirala kakih 80 protestnikov, ki so med demonstracijami onemogočili promet v finančni četrti mesta. Na protestu, ki je trajal tri ure, se je zbralo okoli 200 ljudi.
V Milanu se je zbralo prek pol milijona ljudi
V francoskem Marseillu se je zbralo okoli 10.000 nasprotnikov vojne, ki so kljub dežju korakali za napisom: "Ne vojni v Iraku. Pravico, mir, demokracijo Bližnjemu vzhodu in svetu". Opoldne so v središču mesta tudi imeli "piknik za mir", popoldne pa so vsi udeleženci protesta vabljeni na maškarado, s kateri bodo po besedah organizatorjev "predstavili radost življenja".
Mirovniško gibanje je zelo močno v Italiji, kjer je po navedbah policije samo v Milanu protestiralo najmanj 400.000 ljudi, po navedbah organizatorjev pa kar 700.000. Za protestnike so ob tej priložnosti priskrbeli 34 posebnih vlakov in 2000 avtobusov. Evropska zveza sindikatov (CES), ki je v petek že pozvala k simbolični 15-minutni ustavitvi dela v podporo miru v Iraku, je v primeru napada na Irak zagrozila s splošno stavko. "Vlada mora vedeti, da se bo, ko bodo padle prve bombe, ustavila vsa država, delavci pa bodo tako pokazali svoje nasprotovanje vojni v Iraku," je na shodu v Milanu povedal generalni sekretar CES.
V Moskvi se je pred ameriškim veleposlaništvom zbralo okoli tisoč ljudi, v Bukarešti pa je več sto protestnikov pozivalo ameriške enote, nameščene na romunskem ozemlju, k umiku iz države ter protestiralo proti podpiranju ameriške politike do Iraka s strani romunske vlade.
Protesti so bili naslovljeni tudi na ameriško veleposlaništvo v Atenah, pred katerim je več kot 20.000 mirovnikov nosilo plakate z napisi "Ustavite vojno" in "Ne barbarstvu vojne" ter vzklikalo protivojna gesla. Okoli sto protestnikov se je zbralo pred grškim obrambnim ministrstvom na obrobju Aten, okoli 4000 pa v grškem pristaniškem mestu Solun.
Zaradi podpore španskega premiera Joseja Marie Aznarja politiki ameriške administracije so potekali množični protesti tudi v Španiji, kjer se je v številnih mestih od Bilbaa na severu do Cadiza na jugu v prid mirne rešitve iraškega vprašanja zbralo več deset tisoč Špancev.
Protesti so potekali tudi po nemških mestih, kjer se je zbralo na tisoče demonstrantov. Okoli 900 protestnikov je zaprlo vhod v ameriško letalsko oporišče Rhin-Main v Frankfurtu, v Berlinu pa naj bi se okoli pol milijona demonstrantov zvečer sprehodilo skozi mesto in tako oblikovalo kilometrsko kolono svečk.
Okoli 5000 ljudi se je zbralo pred ameriškim veleposlaništvom v Koebenhavnu. Pod geslom "Vojna je terorizem z zelo velikim proračunom" so spregovorile številne znane osebnosti, med njimi nekdanji danski premier Anker Joergensen. Protesti so sicer potekali tudi v drugih danskih mestih. Shodi pa so napovedani tudi v številnih britanskih in španskih mestih.
Greenpeace proti ameriškim ladjam
Španska policija pa je medtem napadla ladjo okoljevarstvene organizacije Greenpeace, imenovano Rainbow Warrior, ki je zaprla izhod iz nekega ameriškega mornariškega oporišča na jugu Španije.
Ladja je iz protesta proti napadu na Irak zaprla pot ameriški tovorni ladji Cape Horn, ki se je s tanki, helikopterji in drugo vojaško opremo na krovu odpravila na pot proti Perzijskemu zalivu.