Mednarodni dan Rdečega križa

Današnji dan, 8. maj, se po vsem svetu in v Sloveniji zaznamuje kot mednarodni dan Rdečega križa. Prav na ta dan je bil namreč v Ženevi v Švici leta 1828 rojen ustanovitelj tega mednarodnega gibanja Henry Dunant. Slednji je bil sicer skupaj s Fredericom Passyjem tudi prvi dobitnik Nobelove nagrade za mir leta 1901.

Smrti zaradi neznanja

Poučevanje laikov iz prve pomoči izvaja Rdeči križ kot eno svojih temeljnih poslanstev, pravzaprav prav s tega področja izhaja njegov nastanek. Junija 1859 je namreč v Solferinu v Severni Italiji potekala huda bitka, v kateri je obležalo 40.000 hudo ranjenih ali umrlih vojakov. Povsem naključno se je v bližini bojišča znašel tudi Henry Dunant, poslovnež iz Ženeve, ki ni mogel verjeti, da je prizor pred njegovimi očmi resničen. Hudo ranjeni vojaki so ležali vsepovsod in trpeče čakali na smrt. To je bil zadosten razlog, da je dal pobudo za ustanovitev organizirane pomoči ranjencem, danes bi jo lahko poimenovali prva pomoč. Krajevno prebivalstvo, predvsem ženske, so pod njegovim vodstvom dajale prvo pomoč ranjencem; povezale so jim rane in jih oskrbele z vodo, hrano in odejami, je zapisano na spletnih straneh Rdečega križa Slovenije (RKS).

V slovenščino je prevedena knjiga Spomin na Solferino, ki je izšla leta 1862, v kateri je Dunant zapisal idejo o organizaciji, ki bi skrbela za ranjence. Posledica Dunantovih prizadevanj je bil tudi podpis prve ženevske konvencije leta 1864, ki je zaščitila sanitetno osebje in vojaške kurate.

Druga zelo pomembna oseba gibanja je Florence Nightingale (1820-1910), ki so jo kot bolničarko poslali na prizorišče krimske vojne (1853-1856), da bi oskrbela ranjence, ki so umirali zlasti zaradi nepoznavanja medicine in izredno slabe zdravstvene oskrbe. Zgodovinski viri navajajo, da je zaradi nepoznavanja osnov prve pomoči umrlo kar 95.000 od skupno 300.000 francoskih vojakov. Florence Nightingale je v krimski vojni pripomogla k znižanju stopnje umrljivosti ranjenih vojakov za 20 odstotkov in tako rešila življenje okrog 50.000 ljudi.

Rdeči križ Slovenije praznuje 140. obletnico

Prva pomoč je tradicionalna naloga Rdečega križa in skoraj ni nacionalnega društva v svetu (v 178 državah), ki je ne bi izvajalo. Rdeči križ Slovenije (RKS) ima po zakonu o Rdečem križu na področju prve pomoči tudi javna pooblastila za usposabljanje ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa ter za izvajanje izpitov iz prve pomoči za prihodnje voznike motornih vozil, je še zapisano na spletnih straneh RKS.

RKS, ki letos praznuje 140. obletnico, bo ta teden pripravili tradicionalni Teden RKS, v katerem bodo ljudje prek nakupa doplačilnih znamk ter avtobusnih in železniških doplačilnih vozovnic v vrednosti 25 tolarjev prispevali sredstva za humanitarne dejavnosti RKS. Na Slovenskem je sicer bilo, le tri leta po ustanovitvi mednarodnega odbora Rdečega križa v Ljubljani, ustanovljeno prvo društvo na Kranjskem, v Ljubljani, in sicer leta 1866 kot Žensko društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom.

Krvodajalske akcije potekajo že 53 let

Kot je na novinarski konferenci minuli četrtek dejal generalni sekretar RKS Srečko Zajc, je ključna dejavnost tudi organizacija krvodajalskih akcij, ki potekajo že 53 let. V prvih treh mesecih letos so zabeležili več kot 24.000 prijavljenih krvodajalcev, kar predstavlja 2,6 odstotka več kot v istem obdobju lani, ko so zabeležili 0,47-odstotno rast glede na leto 2004.

V Sloveniji daruje kri okoli pet odstotkov prebivalcev. "Da zadostimo potrebam zdravstva po krvi, potrebujemo vsak dan okoli 400 krvodajalk in krvodajalcev. Na leto zberemo okoli 45.000 litrov krvi, kar pomeni, da se na leto prijavi približno 100.000 krvodajalcev. V Sloveniji predstavljajo tretjino vseh krvodajalcev ženske, dve tretjini pa moški," je zapisano na spletnih straneh RKS.

Sedež Rdečega križa Slovenije je v Ljubljani, sedeži območnih združenj Rdečega križa pa so razporejeni po 56 občinah v Sloveniji.