Ponedeljkovo glasovanje o amandmaju k reformi o priseljevanju je bila pomembna preizkušnja za zakonodajo, ki jo močno podpira ameriški predsednik Barack Obama, vendar jo čaka še negotova usoda v predstavniškem domu, ki je v rokah republikancev, ki si želijo še večji nadzor nad mejo.
V ponedeljek se je 15 republikancev pridružilo demokratski strani in s tem končalo razpravo o amandmaju k reformi, ki je prinesel načrt za dodatno militarizacijo ameriške južne meje.
Za amandma je glasovalo 67 senatorjev, proti jih je bilo 27. Amandma predvideva 3,2 milijarde dolarjev za novo opremo, med drugim za štiri brezpilotna letala, 40 helikopterjev, 30 ladij, 1595 senzorjev za nadzor nad mejo in več sto kamer.
Imigracijska reforma, ki so jo pripravili štirje demokratski in štirje republikanski senatorji, bi uvedla 13-letni postopek za pridobitev ameriškega državljanstva za večino od 12 milijonov priseljencev, ki v ZDA prebivajo nezakonito, a niso bili kaznovani za zločine.
Nova zakonodaja bi prav tako reformirala sistem vizumov na področju zaposlovanja v kmetijstvu in visokotehnoloških panogah. Tako bo olajšala pot v ZDA za izobražene in visoko usposobljene delavce, do dovoljenja za delo pa bo lahko prišlo tudi več nekvalificiranih delavcev, ki jih potrebujejo za razna opravila v poljedelstvu in drugih panogah. Ta dela zdaj opravljajo nezakoniti priseljenci.
Istočasno bo reforma skušala preprečiti prihodnje valove nezakonitega priseljevanja s tem, da bi mejo praktično neprepustno zaprli za nezakonite priseljence. V skladu s sprejetim amandmajem bi mejo varovalo dodatnih 20.000 mejnih agentov, poleg tega pa naj bi zgradili 700 kilometrov dolgo varnostno ograjo. Amandma k reformi vključuje tudi povečanje nadzora z brezpilotnimi letali na meji, ki je že zdaj najbolj militarizirana v obeh Amerikah.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.