'Izidi volitev v Grčiji so kratkoročno lahko težava, dolgoročno pa bližnjica k streznitvi'

Nemška kanclerka Angela Merkel je po nedeljski zmagi leve stranke Siriza danes izrazila pričakovanje, da bo nova grška vlada izpolnjevala obveznosti do mednarodnih upnikov. "Po našem mnenju je pomembno, da nova vlada še naprej krepi naraščajoče gospodarsko okrevanje Grčije".

Tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert ni želel neposredno komentirati izidov grških volitev, na katerih je Siriza pod vodstvom Aleksisa Ciprasa pometla s tekmeci in za malo zgrešila absolutno večino v parlamentu. Kot je dejal Seibert, gre za suvereno odločitev grških volivcev, "ki jo je seveda treba spoštovati".

Napovedal je, da bo nemška vlada ponudila roko sodelovanja novi vladi v Atenah, ob tem da bo pozorno spremljala, kaj bo povedala glede "prihodnjih reformnih usmeritev in izpolnjevanja svojih obveznosti".

Na finančnem ministrstvu v Berlinu so še dodali, da njihovo stališče glede zahtev Ciprasa po odpisu dolgov ostaja nespremenjeno. So pa dodali, da je Evropska unija že večkrat izrazila pripravljenost na pogovore o podaljšanju trenutnega programa zagotavljanja finančne pomoči Grčiji.

Vztrajanje Berlina pri strogi varčevalni politiki v EU je sicer eden glavnih vzrokov za zmago Ciprasove Sirize v obubožani Grčiji. V predvolilni kampanji se je Cipras zavzemal za konec te za Grke pogubne politike in napovedoval "konec podrejanja" ter nova pogajanja z mednarodnimi posojilodajalci – EU, Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom – za pravično in vzdržno rešitev za Grčijo in za Evropo.

Cerar: Upamo, da bo denar prišel nazaj

Slovenski premier Miro Cerar je danes čestital stranki Siriza. O tem, kako bo v prihodnje ravnala Grčija, je po njegovem prepričanju še prezgodaj govoriti, upa pa, da bodo Atene še naprej spoštovale evropska pravila. "Upamo, da bo denar, ki smo ga prispevali za razvoj Grčije, nekega dne prišel nazaj. Kdaj bo, pa bomo videli," je dejal Cerar in dodal, da vsi zdaj čakajo, kakšen bo nadaljnji razvoj v Grčiji in kako se bo država umestila "v krog evropskih pravil, ki jih moramo Slovenija in vsi ostali enakopravno spoštovati".

Zunanji minister Karl Erjavec je menil, da je prav, da je v Grčiji zmagala Siriza glede na velike obljube, ki jih je dala pred volitvami; naslednji meseci pa bodo pokazali, ali jih je sposobna izpolniti.

Tudi slovenske parlamentarne stranke po zmagi Sirize ocenjujejo, da je treba počakati, kaj bodo prinesla dejanja. Kaj od predvolilnih obljub bo Ciprasu uspelo uresničiti, je odvisno tudi od partnerjev v EU. Z odpisom dolgov se večinoma ne strinjajo.

Predsednik DZ in vidni član SMC Milan Brglez je opozoril, da bo treba dejanja Sirize soditi od zdaj naprej, ko bo na vladi, saj "je teža vladanja drugačna kot teža prihajanja na oblast".

Po oceni prvaka SDS Janeza Janše so izidi volitev v Grčiji kratkoročno lahko težava, dolgoročno pa tudi bližnjica k streznitvi, "saj če se to ne bi zgodilo v Grčiji, bi se verjetno v Sloveniji".

Predsednik koalicijske SD Dejan Židan je izpostavil, da je bilo sporočilo grških volivcev jasno - "dovolj tako ostrih varčevalnih ukrepov in diktata evropske trojke" in takšno voljo ljudstva bo treba spoštovati. A hkrati je dodal, da ostaja odprto vprašanje, kdo bo odplačal grške dolgove.

Izrazil je pričakovanje, da bo Siriza oblikovala "proevropsko napredno grško vlado, ki se bo borila proti korupciji, davčnim oazam in utajam davkov ter bo sposobna konstruktivnega dialoga z vsemi strankami in evropskimi partnerji". "Upam, da Cipras ljudem ni dajal iluzornih obljub, saj si teh Grčija ne more privoščiti," je dodal Židan.

Vodja poslancev koalicijske DeSUS Franc Jurša je menil, da je bila zmaga Sirize pričakovana, saj Grki v zadnjem obdobju živijo slabo. Podoben političen razplet se po njegovem mnenju lahko zgodi tudi v kakšni drugi državi. A se bo zdaj po volitvah vse skupaj v Grčiji postavilo na realna tla in bo treba zadeve "prijeti z drugega konca", je menil Jurša.

Uresničljivost obljub Sirize je Jurša primerjal z gospodinjstvom: "Če imaš kredite in nimaš denarja, je vprašanje, ali lahko deliš. Če nimaš, težko deliš." Morebiten odpis dolgov Grkom pa bi bil za slovenske davkoplačevalce dodatno breme, zato si tega v Sloveniji ne želimo.

To je izpostavila tudi predsednica ZaAB in nekdanja premierka Alenka Bratušek. Izrazila je upanje, da nova grška vlada vseh obljub ne bo izpeljala, zlasti ne odpisa dolgov. To bi bilo namreč po njenem mnenju tudi za Slovenijo precej drago, saj je Slovenija Grčiji izdala garancije za približno 1,2 milijarde evrov.

Po njenih besedah zato ne bi bilo najbolj prav, če bi morali Slovenci še dodatno varčevati, da bi lahko poplačali dolgove Grkov. "Kar nekaj evropskih držav je s svojimi poroštvi jamčilo za povračilo dolgov. Če jih ne bodo plačali oni, jih bo moral nekdo drug," je spomnila nekdanja premierka.

Tudi v opozicijski Nsi so dejali, da bo zanimivo spremljati, ali bo Cipras lahko v okviru EU uresničil vse predvolilne obljube. Sicer pa so poudarili, da si v stranki prizadevajo, da se Slovenija ne bi znašla v tako slabi finančni kondiciji, kot se je Grčija v zadnjih letih.

Zdajšnje razmere v Grčiji po navedbah NSi niso primerljive z razmerami v Sloveniji. "Če v Sloveniji želimo preprečiti grški scenarij, ko se je država znašla tik pred bankrotom in posledično postala odvisna od tujih finančnih trgov, mora vlada opraviti domačo nalogo," so prepričani.

V ZL pa so prepričani, da je zmaga Sirize v Grčiji napoved nove politike v Evropi. Po mnenju poslanca Mihe Kordiša je ključna strategija Sirize reševanje humanitarne katastrofe, ki je kot posledica varčevalnih ukrepov prizadela Grčijo.

Naslavljanje humanitarne katastrofe v Grčiji bi Sirizi omogočilo dovolj manevrskega prostora, da bi se še v kakšni evropski državi leva stranka povzpela na oblast, pravi Kordiš. To mora slediti tudi v kakšni drugi evropski državi, tudi Sloveniji, je dodal.

Čestitke in opozorila

Francoski predsednik Francois Hollande je Ciprasu obljubil sodelovanje pri spodbujanju rasti in stabilnosti območja evra v duhu napredka, solidarnosti in odgovornosti, so sporočili iz Hollandove pisarne.

Britanski premier David Cameron pa se je odzval preko družbenega omrežja Twitter in menil, da bo zmaga Sirize povečala gospodarsko negotovost v celi Evropi. Zato se mora Velika Britanija držati njegovega načrta, da si stabilnost zagotovi doma, je zapisal.

Odzvali so se že tudi v Washingtonu in izrazili upanje, da bodo tesno sodelovali z novo grško vlado. "Čestitamo Grčiji ob uspešni izvedbi parlamentarnih volitev in se veselimo tesnega sodelovanja z novo vlado," je dejal tiskovni predstavnik Bele hiše Mark Stroh.

Zadovoljstvo pa je izrazil vodja španske stranke Podemos, sorodne stranki Siriza, ki si prav tako zavzema za konec politike varčevalnih ukrepov. Grčija se bo tako osvobodila diktata Nemčije, je menil Pablo Iglesias. "Grki bodo imeli pravega grškega predsednika in ne delegata nemške kanclerke Angele Merkel, predsednika, ki bo na prvo mesto postavil interese svoje države in svojih ljudi," je poudaril.

Kaj bo prinesla prihodnost?

Napovedi analitikov in ekonomistov glede prihodnjega dogajanja so različne. Medtem ko nekateri menijo, da do novega delnega odpisa dolga ranljivi evrski državi ne bo prišlo, drugi verjamejo, da je to povsem realen scenarij.

Kot je ocenil analitik Matej Šimnic iz Alte Invest, bi lahko prišlo do določenih ugodnosti z vidika podaljšanja obdobja poplačila obveznosti in morebitnih moratorijev na plačilo obresti, odpisi dolgov pa se mu zdijo manj verjetni. Ekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete Sašo Polanec na drugi strani meni, da je nov odpis grškega dolga povsem realna možnost.

Glede morebitnega izstopa Grčije iz območja evra Polanec meni, da ga ni pričakovati, ker za to ni interesa. Enako meni glavni ekonomist pri Saxo bank Steen Jakobsen. Po njegovem ima Cipras le dve možnosti: sodelovanje s trojko posojilodajalcev ali izstop Grčije iz območja evra. Slednje naj ne bi bilo mogoče, saj so Grki utrujeni od varčevanja, a ne od statusa Evropejcev.

Tudi politična analitika Laris Gaiser in Dragan Barbutovski sta medtem prepričana, da bo nova grška vlada zagotovo sklenila kompromis z EU glede prihodnosti grških dolgov. Dogovor je v interesu obeh strani, meni Barbutovski, Gaiser pa je prepričan, da večjih sprememb za EU tudi ta prepričljiva zmaga Sirize ne bo prinesla.

ECB proti lastni udeležbi pri odpisu dolgov Grčiji

Evropska centralna banka (ECB) po zmagi Sirize ne izključuje možnosti odpisa dolgov globoko zadolženi Grčiji, a hkrati zavrača možnost, da bi bila pri tem sama udeležena. "Odločitev, ali Grčija potrebuje odpis dolgov, ni v pristojnosti ECB," je za današnjo izdajo nemškega poslovnega časnika Handelsblatt dejal član izvršilnega odbora ECB Benoit Coeure. To je politična odločitev, je dodal. "Vendar pa je popolnoma jasno, da ne moremo pristati na odpis dolgov, ki bi vključeval grške obveznice, locirane pri ECB. To je tudi s pravnega stališča nemogoče," je še poudaril Coeure.