Hrvaški predsednik Stipe Mesić je izrazil prepričanje, da se bodo pristopna pogajanja marca zagotovo začela, saj ima Hrvaška vedno več dokazov, da se haaški obtoženec Gotovina ne nahaja na njihovem območju. Neimenovani diplomat Evropske unije pa je medtem dejal, da je še prezgodaj za pogovor, ali se bodo pogajanja resnično začela 17. marca, kot so sprva predvidevali. "Čas, da bi lahko rekli da ali ne, še ni nastopil," je dejal evropski diplomat. Unija naj bi sicer končno odločitev o pristopnih pogajanjih s Hrvaško sprejela šele 16. marca, torej le dan pred dogovorjenim datum za začetek pogajanj.
Hrvaška bo storila vse
Hrvaška bo storila vse, kar je v njeni moči, da bi izpolnila svojo "neizogibno obvezo" in Mednarodnemu haaškemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije izročila ubežnega generala Anteja Gotovino. Tako je v pismu, ki ga je v sredo poslal luksemburškemu predsedstvu Evropske unije in članicam EU, zapisal nekdanji hrvaški zunanji minister Miomir Žužul. Vendar pa nekdanji minister v pismu ni obljubil, da bo zadeva rešena do 17. marca, ko naj bi se po načrtih začela pristopna pogajanja.
S tem je Hrvaška odgovorila na uradno pismo, ki ga je glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte konec minulega tedna izročila luksemburškemu predsedstvu povezave in ki bo eden glavnih elementov pri odločanju EU o potrditvi ali odlogu načrtovanega začetka pristopnih pogajanj s Hrvaško.
Del Ponte: Gotovina je na dosegu oblasti
V pismu Del Pontejeva trdi, da je general Gotovina na dosegu hrvaških oblasti, ki so izpustile več priložnosti, ko bi ga lahko aretirale, v zvezi s sodelovanjem s haaškim sodiščem pa je opozorila tudi na dvojno igro Zagreba. Nemogoče je trditi, da Hrvaška polno sodeluje s haaškim sodiščem, dokler pobegli general Gotovina ne bo izročen Haagu, opozarja Del Pontejeva. "Hrvaške oblasti preprosto niso storile vsega, kar je v njihovi moči, da bi aretirale Gotovino, čeprav so resnično poskušale ustvariti vtis, da si maksimalno prizadevajo," ostro meni tožilka.
Hrvaška vlada bo storila vse, kar je mogoče za polno sodelovanje z haaškim sodiščem in njegovo glavno tožilko Carlo Del Ponte, da bi generalu Gotovini sodili v Haagu, je v pismu luksemburškemu predsedstvu in članicam EU v sredo zagotovil zdaj že bivši hrvaški zunanji minister Žužul.
Aretacija kot neizogibna vstopnica za pogajanja
Aretacija generala Gotovine ostaja neizogibna obveza za Hrvaško, in to neodvisno od odločitve decembrskega vrha EU, ki je sklenil, da naj se pristopna pogajanja začnejo 17. marca, če bo Hrvaška polno sodelovala s haaškim sodiščem, je zapisal. Pri tem je izrazil prepričanje, da bo EU 17. marca začela pogajanja s Hrvaško. Poudaril je tudi zaupanje, da bo Evropa prepoznala pomembno spremembo v sodelovanju Zagreba s haaškim sodiščem v zadnjem letu ter spomnil na napredek, ki ga je država v procesu približevanja EU storila na drugih področjih.
Kot omenjeno, bo pri odločanju EU o potrditvi ali odlogu načrtovanega začetka pristopnih pogajanj s Hrvaško eden glavnih elementov pismo glavne haaške tožilke. Na njegovi podlagi bodo o Hrvaški prihodnji teden na rednem zasedanju razpravljali zunanji ministri EU in Zagrebu predvidoma poslali še zadnje opozorilo, da bo brez aretacije Gotovine začetek pogajanj odložen.
