Hrvaški predsednik Stipe Mesić je ocenil, da je bila odločitev zunanjih ministrov unije, da odložijo začetek pristopnih pogajanj s Hrvaško, pričakovana, saj v uniji o začetku pogajanj ni bilo soglasja.
"Glede na to, da med zunanjimi ministri EU ni bilo soglasja, je bilo povsem pričakovano, da se EU ob tem vprašanju ni želela deliti. Ni potrebno obupavati, treba je izpolniti naloge," je še dejal Mesić, ki se mudi na obisku v Izraelu.
"Stvari ni potrebno dramatizirati," je še dejal hrvaški predsednik. Izrazil je prepričanje, da se bo Hrvaška v kratkem času izkazala za verodostojno in bo dokazala, da je storila vse in da polno sodeluje s haaškim sodiščem.
Sanader nezadovoljen, vendar ne obžaluje ničesar
Hrvaški premier Ivo Sanader je današnjo odločitev zunanjih ministrov EU komentiral z izjavo, da "ne more biti zadovoljen", kljub temu pa "ne obžaluje" ničesar glede sodelovanja Zagreba s haaškim sodiščem. Sanader, ki se mudi v Bruslju, je še ponovil, da "Hrvaška brez omejitev sodeluje s haaškim sodiščem, zato želim poudariti svoje nezadovoljstvo z odločitvijo" zunanjih ministrov.
Rupel: Slovenija obžaluje
Vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel obžaluje, da EU ni dosegla soglasja o začetku pristopnih pogajanj s Hrvaško. Kot je dejal, je sam na zasedanju zunanjih ministrov unije podprl začetek pristopnih pogovorov s Hrvaško. Po slovenskih ocenah namreč ni mogoče reči, da Hrvaška ne sodeluje polno z mednarodnim sodiščem v Haagu.
"Verjamemo, da polno sodelovanje obstaja, in v razpravi smo povabili tiste, ki mislijo drugače, da naj skupaj z nami podprejo začetek pogajanj, ob tem pa bi se nadaljeval proces nadzora nad sodelovanjem s sodiščem," je razložil Rupel in opozoril, da začetek pogajanj še ne pomeni članstva in da bi tudi v prihodnje obstajale možnosti za njihovo prekinitev ali ustavitev. "Slovenija ne dovoli, da bi se med njo in Hrvaško postavil zid. EU je simbol stabilnosti in blagostanja in njeno širitev je treba nadaljevati. Sicer lahko pride do nestabilnosti, ki je ne želimo," je dejal minister.
Vodja slovenske diplomacije je tudi opozoril, da začetek pogajanj še ne bi pomenil članstva in da bi tudi v prihodnje obstajalo "še 35 priložnosti" za njihovo prekinitev ali ustavitev.
Kljub odlogu pogajanj pa je Rupel kot pozitivno označil odločitev EU, da je danes sprejela pogajalski okvir, ki je podlaga za pristopne pogovore. "To je pozitivno politično sporočilo," je dejal vodja slovenske diplomacije. "Pomeni, da so vrata Hrvaški v EU odprta," je dodal. Od Hrvaške se zdaj pričakuje, da bo dala nova potrdila in dokazila o svojem sodelovanju s Haagom, je ob tem menil minister in še ocenil, da bi Hrvaška pogajanja z EU lahko začela še v času luksemburškega predsedstva, ki se izteče junija.
Sicer pa je bil minister zadovoljen tudi, da je EU v ocenjevanje sodelovanja Hrvaške s Haagom uvedla kontrolno funkcijo Sveta EU: v sklepe so ministri namreč zapisali, da se bodo pogajanja začela, ko bo Svet EU potrdil, da Hrvaška polno sodeluje s tribunalom.
Janša: Odločitev EU je slaba, a ne tragična
Predsednik slovenske vlade Janez Janša je odločitev šefov diplomacije članic EU glede pristopnih pogajanj s Hrvaško označil kot "slabo, a ne tragično". Slovenija po njegovih besedah ob tem pozdravlja sprejem pogajalskega okvira in meni, da je to pozitivno in pomembno dejstvo, ki presega odločitev o odložitvi pogajanj za nedoločen čas, ki je negativna in jo slovenska vlada obžaluje.
Slovenska vlada sedaj pričakuje spremljanje hrvaških prizadevanj pri pridruževanju EU in upa, da bo Hrvaški v prihodnje tudi tiste članice, ki sedaj niso podprle začetka pristopnih pogajanj, uspelo prepričati, da sodeluje s haaškim sodiščem, je še dejal Janša.
Črnoglede napovedi že pred začetkom zasedanja
"Ne glede na to, kakšna bo odločitev, so vrata v Evropo za Hrvaško odprta in bodo takšna tudi ostala," je pred odločitvijo dejal predsedujoči, luksemburški zunanji minister Jean Asselborn.
Precej bolj jasen je bil finski zunanji minister Erkki Tuomioja, ki sicer sodi v krog tistih, ki verjamejo, da Hrvaška ni izpolnila za začetek pogajanj postavljenega pogoja. "Med članicami vlada bolj ali manj soglasno prepričanje, da pogoji niso izpolnjeni," je dejal minister pred zasedanjem. Pri tem je poudaril, da polno sodelovanje ne pomeni le izročitve Gotovine Haagu, temveč tudi razbitje mrež, ki ga ščitijo. "Dokler te mreže obstajajo, ni mogoče trditi, da je Hrvaška resnično demokratična," je dejal.
Povsem nedvoumna pa sta bila nizozemski in britanski zunanji minister, Bernard Bot in Jack Straw. "Če bo situacija ostala kot je, se pogajanja ne morejo začeti. Začnejo se lahko le, če je pobegli general Ante Gotovina še danes izročen Haagu," je dejal Bot. Hrvaška mora polno sodelovati s sodiščem, tožilka Carla Del Ponte pa mora to potrditi, je dejal. "Če bi pogajanja s Hrvaško začeli zdaj, bi to celotni regiji poslalo napačen signal. Če želiš v EU, moraš izpolniti pogoje," je tudi dejal Bot.
Razlog za odlog pristopnih pogajanj s Hrvaško je neizpolnjen pogoj,
ki je polno sodelovanje z mednarodnim sodiščem za vojne zločine v
primeru pobeglega generala Anteja Gotovine.
Evropska unija Hrvaški tudi ni določila novega datuma
za začetek pogajanj.
Pogajanja se bodo sledeč ministrskim sklepom začela, ko bo Svet EU potrdil, da Hrvaška sodeluje
s haaškim sodiščem. Pomen tega sodelovanja so ministri v sklepih spet
izpostavili in dejali, da je nujen pogoj za približevanje vseh
balkanskih držav EU.
