Mesić: Sem se že opravičil

Srbski predsednik Boris Tadić se je že včeraj dotaknil hrvaške vojaške operacije Nevihta, ki je potekala pred 13 leti. Opozoril je, da na omenjeno operacijo gledajo kot na dan "žalosti in nesreče za srbski narod“. Tadić je zato od Hrvaške zahteval opravičilo. Dodal je, da se je sam že "vsem narodom opravičil za zločine, ki so jih storili pripadniki njegovega naroda“.

"Toda nisem slišal niti besede opravičila od predstavnikov drugih držav za zločine, ki so bili storjeni nad pripadniki srbskega naroda,“ je kritično dejal Tadić.

Mesić: Vojna je bila vsiljena

Hrvaški predsednik Stipe Mesić je dejal, da bi moral Tadić, ko govori o operaciji Nevihta, upoštevati, da je bil upor srbskih državljanov na Hrvaškem vzpodbujen iz Beograda, od koder so na Hrvaško prihajali prostovoljci in s cvetjem okrašeni tanki ter da je bila celotna vojna Hrvaški vsiljena.

"Vsem, ki so jim pripadniki mojega naroda prizadeli zlo, sem se opravičil. Kot predsednik Republike Hrvaške sem to moral narediti in sem to naredil. Čudi me, da svetovalci gospoda Tadića niso opozorili na to dejstvo, saj, če že on ne spremlja mojih izjav, jih zagotovo njegovi svetovalci," je še dejal Mesić.

Podpredsednica hrvaške Socialdemokratske stranke (SDP) Željka Antunović ima podobno mnenje kot Mesić. Za srbski Press je dejala, da vsi hrvaški politiki v zadnjih desetih letih kažejo prijateljsko naklonjenost do Srbov in Srbije. Pravi, da so izjeme le tisti primeri, ko so izzvani s kakšno izjavo srbskih politikov. "Kar se opravičila tiče, menim, da tega ne bo storil noben od hrvaških politikov,“ je dejala. Poudarila je, da nobena žrtev, ne glede na to, s katere strani je prihajala, ni bila vredna vojne. Vendar po njenem mnenju vseeno obstaja razlika, saj je bila Hrvatom vojna vsiljena in se je odvijala na njihovem ozemlju.

Sicer sta tako Mesić kot tudi hrvaški predsednik vlade Ivo Sanader hrvaškim državljanom že voščila ob dnevu zmage in domovinske hvaležnosti. "Dan zmage in domovinske hvaležnosti praznujemo na dan največje hrvaške vojne zmage med domovinsko vojno,“ je sporočil Sanader in dodal, da je z operacijo Nevihta Hrvaška okupiran teritorij pridobila zakonito in v skladu z ustavo. Tudi Mesić je poudaril, da gre za velik in pomemben praznik, saj je Nevihta Hrvaški omogočila, da je vzpostavila oblast na celotnem ozemlju.

Spomnimo

Operacija Nevihta se je začela na današnji dan pred 13 leti. 4. avgusta 1995 sta na območju Banije, Like, Korduna in severne Dalmacije hrvaška vojska in policija začeli največjo ofenzivo v zgodovini domovinske vojne. Le dan pozneje je hrvaška vojska vkorakala v opustošen Knin in razobesila hrvaško zastavo. Natančno število umrlih v Nevihti še vedno ni znano.

Med 4. in 7. avgustom so hrvaški vojaki prevzeli nadzor nad samooklicano Republiko srbsko krajino. Operacijo so začeli ob 5. uri zjutraj. Na hrvaški strani se je borilo okoli 200.000 vojakov, 400 tankov in 70.000 vojakov je bilo v polni pripravljenosti, če bi svojim rojakom na pomoč prihiteli vojaki iz Srbije. Na srbski strani je bilo komaj 60.000 vojakov in 200 tankov. Srbski mediji pa trdijo, da je bilo le 30.000 srbskih vojakov.

Tako so Hrvati že drugi dan operacije ob 12. uri sporočili svetu novico, da je Knin znova v hrvaških rokah. V dveh dneh so zavzeli večino ozemlja Krajine. Po štirih dneh pa je orožje utihnilo. Srbski vojaki so se množično predajali. Takratni hrvaški predsednik Franjo Tuđman je pozval srbske prebivalce, naj ne zapuščajo svojih domov. Zagotovil jim je tudi, da bodo spoštovali njihove državljanske pravice in da bo poskrbljeno za njihovo varnost. Kljub pozivom pa so Srbi množično bežali pred hrvaškimi vojaki. Hrvaška stran trdi, da je srbski vojaški in politični vrh svojim rojakom ukazal, da morajo zapustiti Hrvaško. Evakuacijo naj bi podpisala srbski general Mile Mrkšić in predsednik Republike srbske krajine Mile Martić.

Vpletene strani vsaka po svoje operirajo s številko beguncev. Hrvati trdijo, da gre za okoli 90.000 srbskih beguncev, Združeni narodi poročajo o 150.000, srbska stran pa poroča o številki med 200.000 in 250.000. Srbski begunci še vedno zahtevajo vrnitev na svoje domove. Številni pa so ostali brez svojih sorodnikov. Okoli 1600 hrvaških Srbov je bilo ubitih oziroma njihova usoda ni znana.