Kacin: Mesić smeši sebe in Hrvaško

Hrvaški predsednik Stjepan Mesić je prepričan, da se mora Slovenija prav Hrvaški zahvaliti za svoj izhod na morje. To je povedal v svojem govoru, ki ga je imel na zagrebški fakulteti za politične znanosti.

Po Mesićevem mnenju so bile slovenske partizanske enote med drugo svetovno vojno usmerjene proti avstrijski meji, medtem ko so se hrvaške enote borile v Istri in vse do Trsta, ki so ga tudi osvobodile. Mesić je zaključil, da če Hrvati ne bi osvobodili Trsta, bi danes Slovenija morje gledala z razdalje 20 kilometrov.

Kacin: Izjava je neverjetna

Na izjavo hrvaškega predsednika Mesića se je že odzval evropski poslanec Jelko Kacin, ki pravi, da je izjava neverjetna. ''Četudi jo je izrekel po pomoti ali v svoji prislovični prostodušnosti, je še vedno javna izjava najvišjega predstavnika hrvaške države,'' pravi Kacin in dodaja, da to ni način, primeren za predsednika države, prav tako ne prispeva k dobrim sosedskim odnosom.

''Ne le, da izjava ni prijateljska, je tudi nedostojna. Čeprav se zdi, da z njo žali slovenska čustva, pa v svojem bistvu gospod predsednik pravzaprav smeši samega sebe in Hrvaško. Kot smo se morali navaditi na bushizme, nas bo do konca njegovega mandata zagotovo doletelo še nekaj mesićizmov te vrste. Škoda,'' še dodaja Kacin.

Pahor: Potrebno bo krepiti medsebojno zaupanje

"Lahko bi imel veliko stališč v zvezi z ravnanjem nekaterih visokih predstavnikov hrvaške politike, vendar pa se bom kot predsednik vlade vzdržal teh izjav in ocen, saj se mi zdi, da je potrebno ustvarjati vzdušje, da pride do krepitve medsebojnega zaupanja," je po vrhu koalicije dejal Pahor.

Da omenjenega zaupanja med državama trenutno ni, je po njegovem več kot očitno iz ravnanja hrvaške strani. Pri tem je Pahor izpostavil zavrnitev povabila na pogovore v Ljubljani, ki ga je hrvaškemu premieru Ivu Sanaderju poslal po slovenski blokadi pristopnih pogajanj Hrvaške z EU.

"V istem hipu, ko naši kolegi na hrvaški strani opozarjajo, da Slovenija zaradi dvostranskih vprašanj domnevno ne omogoča njihovega približevanja EU, ne pristanejo na dvostransko srečanje, kjer bi se ukvarjali s temi vprašanji. To je nek paradoks. Kljub temu si bom kot predsednik vlade prizadeval za to, da ta zaplet dobi razplet pod določenimi pogoji, ki jih bomo dorekli ne samo v koaliciji, ampak tudi v okviru nekega nacionalnega konsenza v DZ," je še poudaril Pahor.

Za državama je po njegovih besedah 15 let vzponov in padcev ter poskusov, da bi končno uredili nekatera dvostranska vprašanja, ki pa niso bili uspešni. "Zdaj je priložnost, da začnemo znova. Verjetno je ta začetek težak, zato bi se izognil vsaki izjavi, ki bi pomenila, da bi bil ta začetek še težji," je dejal Pahor.

Pahor dodaja, da bo do rešitve prišlo, ko bodo pomisleki Slovenije do nadaljevanja hrvaških pogajanj z EU umaknjeni: "To je povezano z našimi nacionalnimi interesi, ki slovenski vladi velevajo, da mora ukrepati, če so ti ogroženi. Ogroženi pa so v takem smislu kot so sedaj, ko je v dokumentaciji za pristopna pogajanja Hrvaške prejudic državne meje."

Zunanji minister Samuel Žbogar je na pogovoru s tujimi dopisniki v Ljubljani izrazil upanje, da se nam z reševanjem spora zaradi slovenske blokade pristopnih pogajanj Hrvaške z EU ne bo treba ukvarjati vse leto, vseeno pa je Slovenija pri blokadi vendarle pripravljena vztrajati do konca leta.

Slovenija zagotovo ni država, ki bi jo veselilo povzročati probleme. Vendar pa to ne pomeni, da bomo pristali na katero koli rešitev, je povedal Žbogar in ponovil, da se je Slovenija za blokado hrvaških pogajanj z EU odločila zaradi obrambe svojih nacionalnih interesov.

Hrvaško je ob tem posvaril, naj konflikta glede meddržavne meje ne prenaša na Bruselj. Po njegovem je preveč optimistično verjeti, da lahko tovrsten pritisk na Slovenijo kar koli spremeni, saj obstaja znotraj EU določena solidarnost. Rešitev spora je zato mogoče najti le v neposrednih pogovorih med Ljubljano in Zagrebom.

Ob tem je spomnil, da je imela tudi Slovenija v času svojega približevanja EU težave s sosedami, o katerih pa je – za razliko od Hrvaške, ki na obisk v Slovenijo že več let ni poslala nobenega od svojih pogajalcev z EU – razpravljala s temi državami.

Očitke, da Slovenija v sporu s Hrvaško izrablja svoj status članice EU za izvajanje pritiska na Zagreb, je Žbogar zavrnil in zatrdil, da Slovenije Hrvaške ne želi v kar koli prisiliti. Rešitev je namreč mogoča le, če bo realistična in sprejemljiva za obe strani.

Vendarle pa Ljubljana pričakuje, da bo še pred vstopom Hrvaške v EU vsaj stekel "proces" reševanja spora o meji s Hrvaško. To lahko pomeni ali začasno rešitev ali dvostranski sporazum ali pa dogovor o prenosu spora pred neko mednarodno razsodišče ali arbitražo.