Hrvaška vlada je soglasno sprejela odločitev o razpisu predsedniških volitev v državi, ki bodo 2. januarja prihodnje leto. Na tokratnih volitvah naj bi se za položaj potegovalo več kot deset kandidatov, najresnejša tekmeca pa sta sedanji predsednik Stipe Mesić, ki ga podpirajo največje opozicijske stranke v parlamentu, ter kandidatka vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), podpredsednica vlade Jadranka Kosor.
Boj pa najverjetneje ne bo tesen. Zadnje javnomnenjske ankete namreč napovedujejo, da bo Mesić prejel skoraj 57 odstotkov vseh glasov hrvaških volivcev, kar bi pomenilo zmago v prvem krogu volitev. Za Kosorjevo pa bi glasovala manj kot petina, komaj 17 odstotkov volivcev. K tako nizki podpori naj bi vplivale številne aktualne afere, v katere je vpletena njena stranka. Najbolj odmevni so sporne posli, ki jih je z državo imela soproga zunanjega ministra Žužula ter nezakonito zaslišanje neodvisne novinarke. Zaradi slednjega predsednik Mesić zahteva odstop direktorja protiobveščevalne službe, kar pa premier Ivo Sanader zavrača.
Predvolilna kampanja se bo uradno začela z dnem, ko bo volilna komisija objavila seznam kandidatov, do 24 ur pred volitvami, ko se začne predvolilni molk. Sedanjemu hrvaškemu predsedniku Mesiću, drugemu izvoljenemu predsedniku samostojne Hrvaške, se bo mandat iztekel 18. februarja.
Poleg Mesića in Kosorjeve so kandidature doslej napovedali še poslanec v saboru Slaven Letica, ki ga podpira Hrvaška stranka prava (HSP), podpredsednica Hrvaške socialno-liberalne stranke (HSLS) Đurđa Adlešić ter predsednika zunajparlamentarnih strank Hrvaške krščansko-demokratske unije (HKDU) in Hrvaškega bloka (HB) Anto Kovačević in Ivić Pašalić. Predsedniške ambicije so med drugimi nakazali tudi bivši selektor hrvaške nogometne reprezentance Miroslav Čiro Blažević, nekdanji kontroverzni poslanec Ljubo Česić Rojs ter podjetnik Boris Mikšić, ki se vrača iz ZDA.
