Microsoft: Iran se je s kibernetskimi napadi skušal vplesti v ameriške predsedniške volitve

Pri računalniškem podjetju Microsoft trdijo, da je skupina hekerjev, povezanih z iransko vlado, znana pod imenom Phosphorous, skušala vdreti v elektronske naslove oseb, povezanih z ameriškimi predsedniškimi volitvami.

Napadli naj bi elektronske naslove tako nekdanjih kot sedanjih vladnih uradnikov ter novinarjev. Pri vdoru v štiri račune so bili tudi uspešni, a nobeden od teh ni bil povezan s katerokoli predsedniško kampanjo ali vladnim uradnikom, je v zapisu na blogu v petek nakazal Tom Burt, Microsoftov podpredsednik za varnost in zaupanje strank.

Napadi naj bi se zgodili v obdobju 30 dni, avgusta in septembra, pri čemer naj bi Phosphorous več kot 2700-krat skušal prepoznati račun elektronske pošte, pripadajoč Microsoftovemu uporabniku. 241-krat so račune nato tudi napadli. "Tarče napadov so bili računi, povezani z ameriškimi predsedniškimi volitvami, računi nekdanjih in zdajšnjih vladnih uradnikov, novinarjev, ki pokrivajo globalno politično dogajanje ter pomembnih in vplivnih Iračanov, ki živijo zunaj meja matične domovine," navaja Burt.

Novica prihaja ravno v času ogrevanja za prihajajočo predsedniško tekmo v ZDA, pri čemer je tako na mestu zaskrbljenost, da bi boj za stolček tudi tokrat kompromitiralo 'zunanje vpletanje', kot se je to zgodilo leta 2016 z ruskimi vdori in poskusi vplivanja preko družbenih omrežij.

"Medtem ko tokratni napadi niso bili tehnično toliko izpopolnjeni, izstopa količina osebnih podatkov, ki so jih skušali zlorabiti tako za identifikacijo posameznega računa kot kasneje v nekaj primerih tudi za sam vdor," razlaga Burt. Količina dela in napor, ki si ga je s tem naložil Phosphorous, pa po Burtovo kaže na to, da so izjemno motivirani in v dosego cilja pripravljeni vložiti veliko časa, sredstev, se lotiti dodatnega raziskovanja in drugih načinov zbiranja informacij.

Reuters in New York Times sta medtem poročala, da je bila politična kampanja za vnovično izvolitev predsednika Donalda Trumpa tarča napadov iranskih hekerjev, pri čemer se sklicujejo na ljudi, seznanjene z dogajanjem. "Nič ne kaže na to, da bi bila naša kampanja na kakršenkoli način napadena, ni," je v izjavi za Bloomberg dejal Tim Murtaugh, Trumpov direktor za komuniciranje. Predstavnika za odnose z javnostmi demokratskih kandidatov Joa Bidna in Bernija Sandersa pa navedb Microsofta medtem nista želela komentirati. Ameriška računalniška multinacionalka je odbor demokratov sicer opozorila glede kibernetskih napadov, poroča Bloomberg.

Kibernetski napadi, ki so se zgodili med predsedniškimi volitvami leta 2016, so sicer vključevali zasebne elektronske naslove in uporabniške račune, ni pa znano, ali so naslovi, ki so bili tarče napadov tokrat, zasebne narave ali so kot uradni naslovi del infrastrukture politične kampanje.

Phosphorous je po navedbah Microsofta sicer že v preteklosti z napadi pogosto ciljal na aktiviste, obrambno industrijo, novinarje in vladne uslužbence ZDA in na Bližnjem vzhodu. Podjetje je marca objavilo, da je proti hekerjem tudi sodno ukrepalo in 'zaseglo' 99 spletnih strani, ki so jih uporabljali za raznovrstne kibernetske napade.

Podjetje za kibernetsko varnost FireEye Inc. po besedah Johna Hultquista, direktorja za obveščevalne analize, sicer že od poletja opaža porast aktivnosti Phosphorousa v ZDA in na Bližnjem vzhodu.

"Sicer sumimo, da se večji del njihove dejavnosti nanaša na zbiranje podatkov, je pa res, da Iran že ima zgodovino izvajanja uničujočih napadov," je dejal Hultquist. Phosphorous je po njegovih besedah še posebej znan po obsežnih, uničujočih hekerskih napadih, ki so jih v preteklosti izvedli v ZDA, Izraelu, Združenih arabskih emiratih in Savdski Arabiji.

Microsoft je julija sporočil, da se je v zadnjih 12 mesecih po vsem svetu spopadel s skoraj 10.000 hekerskimi napadi, z ozadjem, povezanim z vladami različnih držav. Stotine napadov je bilo tako usmerjenih v demokratične skupine, zlasti nevladne organizacije, ki so večinoma imele sedež v ZDA, so sporočili iz družbe.

Kasneje istega meseca je senatorski obveščevalni odbor poročal, da se je Rusija od leta 2014 do (najmanj) leta 2017 "angažirala v obsežnih prizadevanjih za manipulacijo volilnih sistemov po vsej ZDA". Uradnik Trumpove administracije je junija medtem dejal, da Rusija, Kitajska in Iran že poskušajo vplivati na javno mnenje pred predsedniškimi volitvami prihodnje leto.