'Milanović kot kakšen samotni bojevnik odhaja z obzorja, v sončni zahod'

Zmagovalka nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitev na Hrvaškem HDZ je na ponedeljkovi seji nacionalnega sveta stranke imenovala skupino, ki danes začenja pogajanja o prihodnji hrvaški vladi. Najprej bodo za pogajalsko mizo sedli s koalicijo Most, ki je dobila 13 poslanskih mest. Portal Index.hr po neuradnih informacijah pa poroča, da je Plenković sprejel vseh sedem pogojev Mosta in da bodo sestavili vlado.

"Načeloma imamo razmevanje z navedenimi točkami. Prvo bomo govorili z Mostom, najprej torej s partnerjem, ki se nam zdi najbolj naravna izbira," je dejal Plenković. 

Predsednik HDZ Andrej Plenković je novinarjem potrdil, da so analizirali volilne izide in da so zadovoljni, ker so povečali število poslancev v saboru v primerjavi s parlamentarnimi volitvami novembra lani.

HDZ je na nedeljskih volitvah dobila 57 poslancev, kar je velika razlika glede na 38 poslancev SDP, je dejal Plenković, ki je prevzel vodenje stranke dva meseca pred parlamentarnim volitvam. Skupaj s partnerji iz Hrvaške socialno-liberalne stranke (HSLS) in Hrvaške demokratske stranke (HDS), s katerimi so sodelovali v nekaterih volilnih enotah, so dobili 61 poslancev.

Plenković je napovedal, da so odprti za sodelovanje in da se bodo o sestavi nove vlade pogovarjali z vsemi parlamentarnimi strankami, a da velika koalicija s SDP ni možna.

'Milanović kot nek osamljen bojevnik odhaja v sončni zahod'

Medtem pa so se hrvaški mediji razpisali o predsedniku hrvaške SDP Zoranu Milanoviću, ki je po polomiji levosredinske Narodne koalicije na volitvah včeraj sporočil, da ne bo več kandidiral za vodilni položaj v stranki. Kot na primer piše Index.hr, je Milanović, ki je SDP pozval, naj čim prej razpiše strankarske volitve, "uničil levico".

Politični strokovnjak in profesor Tihomir Cipek je za Novo TV povedal, da se mu zdi Milanovićev umik razumen in utemeljen. "S tem se je končalo neko obdobje hrvaške politike. Obdobje, ki ga je zaznamovala močna konfliktnost v politiki, delitev na 'mi' in 'oni', tako da Milanović zdaj kot nekakšen samotni bojevnik odhaja z obzorja, v sončni zahod. Zabeležil je sicer nekaj zmag v svojem času, a to bitko je izgubil. Čas je za politiko, ki bo bolj tehnokratska, osredotočena na projekte, na učinkovitost in na sodelovanje z EU, Milanovićev čas, pa tudi čas njegovega konkurenta Tomislava Karamarka, pa se je iztekel," je slikovito ponazoril.

Plenkoviću ne bo čestital, dokler ne bo slišal opravičila

Milanović je napovedal, da Plenkoviću ne bo čestital za volilno zmago, dokler se v HDZ ne bodo opravičili njemu in SDP za obrekovanje, posebej zaradi obtožb, da so "ščitili udbovske morilce". Kot je dodal, čestitka Plenkoviću tako ali tako ne bo veliko pomenila.

Prevzel je odgovornost za rezultate parlamentarnih volitev, na katerih je Narodna koalicija dobila sedem mandatov manj kot HDZ. Verjel je, da bodo zmagali.

Na novinarsko opombo, da je SDP na nedeljskih volitvah padla pod 40 poslancev, je odgovoril, da je pred devetimi leti prevzel stranko s približno enakim številom poslancev. V tem času so imeli tudi občutno več poslanskih sedežev, a so tudi padli, kar je ocenil kot "tvegano delo".

"To je kot v tisti nagradni igri Podarim-dobim, s katero so nekoč nabirali sredstva za smučarsko reprezentanco v Sloveniji. Če ne podariš, ne dobiš. Je treba podariti, da bi kaj dobil. Včasih se je pokazalo zelo uspešno, včasih pa je manj uspešno," je odgovoril Milanović na vprašanje glede dogovora o predvolilni razporeditvi mandatov na volilnih listah Narodne koalicije.

Kot je ocenil, je priložnost, da bi Narodna koalicija oblikovala vlado "na ravni hipoteze". Zavrnil je možnost velike koalicije HDZ in SDP, želi pa, da bi Hrvaška dobila stabilno vlado.

Ni jasno povedal, ali bo ostal saborski poslanec ali pa bo poiskal drugo delo.

Kdo bo njegov naslednik?

V hrvaških medijih so se že začela ugibanja o morebitnem nasledniku Milanovića. Največ omenjajo njegove najbližje sodelavce, kot so bivši ministri v njegovi vladi Ranko Ostojić, Siniša Hajdaš Dončić in Orsat Miljenić, kot tudi poslanec v Evropskem parlamentu in nekdanji hrvaški zunanji minister Tonino Picula, ki velja za Milanovićevega nasprotnika v stranki.

Milanović pravi, da mora biti novi vodja SDP močan, da se bo lahko bojeval proti predsodkom in malomeščanski morali kot tudi za pravice "malega človeka", kar je do zdaj počela SDP s sprejemanjem ustreznih zakonov.

V hrvaškem saboru v novem sklicu najmanj poslank po letu 2000

V devetem sklicu hrvaškega sabora bo zaenkrat 19 poslank, kar je približno 12 odstotkov 151-članskega parlamenta. Na Hrvaškem od leta 2000 ni bilo manj poslank v saboru, kot jih bo po vsem sodeč v naslednjih štirih letih. Politične stranke znova niso spoštovale zakonske kvote, ki predvideva najmanj 40 odstotkov kandidatk na volilnih seznamih.

Največ poslank (deset) bo imela levosredinska Narodna koalicija, šest jih bo iz vrst HDZ, dve iz Mosta neodvisnih list. Poslansko bo imel tudi Živi zid. V parlamentu bo tudi predstavnica albanske manjšine Ermina Lekaj Prljaskaj, ki je izvoljena kot poslanka albanske, bošnjaške, črnogorske, makedonske in slovenske manjšine na Hrvaškem.

Ženske so bile praviloma na koncu volilnih seznamov strank, ki štejejo po 14 kandidatov v vsaki izmed 11 volilnih enot, razen v posebni 12. volilni enoti za poslance narodnih manjšin. Zahvaljujoč preferenčnim glasovom sta si dve kandidatki zagotovili saborski stolček.

Na 54 od 177 volilnih seznamov stranke niso spoštovale zakonskega določila o najmanj 40 odstotkih kandidatk. Vsem strankam, ki so na nedeljskih volitvah kršile zakon o enakopravnosti spolov, vključno s HDZ in SDP, grozi denarna kazen v višini 50.000 kun (6580 evrov).

Koliko žensk bo dejansko v novem hrvaškem parlamentu, bo jasno, ko bo oblikovana nova vlada ter bo del poslancev in poslank nadaljeval delo na drugi strani Markovega trga, na njihova mesta v parlamentu pa bodo prišle tudi kandidatke, ki jim sledijo na volilnih seznamih.

Po parlamentarnih volitvah novembra lani je bile v saboru 23 poslank, štiri leta pred tem pa 38. Največ žensk (39) je bilo v šestem sklicu sabora, a je takrat bilo 153 poslanskih sedežev.

Do leta 2001 je imela sicer Hrvaška dvodomni parlament.