Na pleča hrvaških davkoplačevalcev je padlo za več kot 80 milijonov evrov novih obveznosti, potem ko je država izgubila dva spora (eden je še v presojanju). Londonsko arbitražno sodišče je presodilo o sporu s Hypo banko, o sporu s Atsaldijem pa je presojalo arbitražno sodišče na Dunaju.
Italijansko cestno podjetje Atsaldi je leta 1997 dobilo posel za izgradnjo ceste od Zagreba do Madžarske. Dve leti kasneje je vlada Italijanom posel odvzela, v pogodbi pa je bilo zapisano, da mora država – v primeru odstopa od pogodbe – izplačati odškodnino v višini desetih odstotkov celotnega posla. To pa znese 37 milijonov evrov in pripradajoče obresti.
V zadevi Hypo, je avstrijska banka Hrvaško tožila zaradi manjkajočih in zavajajočih podatkov o stanju Slavonske banke, ki so jo Avstrijci kupili leta 1998. Ker so naši severni sosedje odkrili zavajajoče dokumente, v pogodbi pa je bilo zapisano, da za vse nepravilnosti odgovarja prodajalec, so se odpravili na londonsko sodišče. Rezultat: dobili so spor v vrednosti 40 milijonov evrov. Hrvaški tisk se je razpisal, da se vlada s tožnikom že pogaja o obliki plačila odškodnine, zamudne obresti pa znašajo 5.000 evrov na dan.
Sindikati so na nogah
Sindikati so razjarjeni. Pravijo, da mora za to nekdo odgovarjati. Hrvaški delavci morajo za okoli 1.600 kun že plačevati davke, tokrat pa bo več kot pol milijarde kun (brez obresti) odpihnilo v zrak. V sindikatih so izračunali, da bi za omenjeni znesek, država za eno leto lahko zaposlila več kot 10.000 učiteljev. Prav tako bi za ta denar skoraj 5000 brezdomcev kar dvanajst let lahko jedlo v zagrebških javnih kuhinjah.
Odziv vlade
Na razsodbe se je odzval hrvaški premier Ivo Sanader. Izpostavil je, da bo vlada vsem primerom prišla do dna in jih tudi podrobno raziskala. "Potrebno je raziskati, kdo je za kaj odgovoren in kako je prišlo do sklepanja spornih pogodb," je dejal Sanader. Premier je še dodal, da na pravosodnem ministrstvu že preučujejo možnosti, ali je poleg mednarodnih arbitraž še kakšna možnost, "da bi se lahko zaščitili".
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.