Po informacijah predstavnika Miloševićeve Socialistične stranke naj bi na sodišču danes pričali dve Albanki s Kosova, ki naj bi ju posilili pripadniki srbskih varnostnih sil, kazenski senat pa razlogov uradno ni navedel.
Po določilih haaškega sodišča lahko proces poteka za zaprtimi vrati, če je to v prid varnosti prič ali zaščiti državnih skrivnosti. Priče lahko zahtevajo anonimnost, da se njihov obraz v televizijskem prenosu zamegli, pa tudi največjo stopnjo zaščite svoje identitete. Določilo o zaščiti prič oziroma državnih skrivnosti sicer velja za 29 prič, ki bodo pričale o Miloševićevi vlogi v izgonih in pokolih na Kosovu leta 1999.
Sodniki haaškega sodišča so medtem predlagali, da bi zasedanje v procesu proti Miloševiću od 11. marca podaljšali za eno uro. Zaslišanja naj bi tako potekala od 8.30 do 16. ure in ne do 15. ure kot doslej. S tem naj bi zagotovili, da se bo proces končal v predvidenem roku. Sicer se je Milošević ob koncu današnjega zasedanja pritožil, da mu potek vsakodnevnih razprav pred sodiščem ne pušča nobenega časa za počitek.
Primakov in Izetbegović ponudila svoja pričevanja
V četrtek se je oglasil bivši ruski premier Jevgenij Primakov, ki je predsedoval ruski vladi v času Natovih napadov na Srbijo, proti katerim je tudi ostro nasprotoval. Miloševiću je ponudil svoje pričanje v njegovo korist, ter na ruski javni televiziji izjavil, da je Milošević poskrbel za prekinitev prelivanja krvi v BiH in igral pozitivno vlogo pri dogodkih na Kosovu. Primakov je še dodal, da postaja sojenje zelo enostransko.
Nekdanji predsednik Bosne in Hercegovine Alija Izetbegović se je ponudil pričati proti Miloševiću, če ga bodo tja povabili in če mu bo to dovoljevalo zdravje. Izetbegovič je še izrazil prepričanje, da se bo med procesom proti Miloševiču izkazalo, da je bila BiH "žrtev jugoslovanske agresije", ter da je Milošević "ukazal, odobril ali vsaj vedel za vse grozote, ki jih je izvajal Beograd nad BiH".
Sicer oblasti Republike srbske Izetbegovića obtožujejo vojnih zločinov, storjenih nad Srbi med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. Tako so novembra lani sporočile, da so haaškemu sodišču izročile dokaze o Izetbegovićevi odgovornosti za omenjene zločine, ki jo je imel kot tedanji predsednik BiH in vrhovni poveljnik vojske BiH.
