Milošević je v svojem nastopu ponovno izpostavil vprašanje zakonitosti haaškega sodišča in poudaril, da mu to sodišče ne more soditi. Dejal je, da pred nadaljevanjem sojenja pričakuje odgovor na ta - po njegovem mnenju - predhodna pravna vprašanja.
Obtoženec je prav tako hotel ponovno razpravljati o njegovi domnevno nezakoniti aretaciji, pri čemer naj bi bila po Miloševićevih besedah kršena jugoslovanska zakonodaja. "Ni mogoče govoriti o pravičnem sojenju, zlasti ni mogoče govoriti o nepristranskosti tožilca," je dejal Milošević.
Sodnik Richard May je v odgovoru povedal, da je sodišče že v prehodnem postopku o teh vprašanjih sprejelo odločitve, na katere se obtoženi ni pritožil. Jutri se bo sojenje z Miloševićevim zagovorom nadaljevalo.
Tudi Milošević bo kazal posnetke
Miloševićev pravni svetovalec Zdenko Tomanović je povedal, da namerava Milošević v svoji uvodni izjavi uporabljati video material, kot je to storilo tožilstvo. Predvajal naj bi posnetke svojih govorov iz 80-ih let, ko se je vzpenjal na oblast. Drugi pravni svetovalec Dragoslav Ognjanović pa je izrazil upanje, da med izjavo Miloševića ne bodo prekinjali in da mu bodo namenili toliko časa, kot si ga je vzelo tožilstvo.
Prvi dan sojenja je tožilstvo začelo z uvodno izjavo, ki jo bodo danes prebrali do konca. Uvodna izjava tožilstva je politični konstrukt, je še dodal Tomanović. Beograjski odvetnik Toma Fila pa je izjavil, da bi lahko tožilstvo za Miloševića zahtevalo dosmrtni zapor.
Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je ob začetku sojenja dejala, da je Milošević odgovoren za najhujše zločine, kar jih pozna človeštvo.
Miloševića je del Pontejeva v uvodnem nagovoru obenem obtožila, da je povzročil nezaslišano trpljenje na stotine tisočev ljudi, da bi potešil svojo željo po oblasti. Obtoženi je kot odličen taktik in klavrn strateg sledil svojim ambicijam za ceno nezaslišanega trpljenja vseh tistih, ki so mu nasprotovali, je dejala glavna haaška tožilka. Poudarila je, da je Miloševića vseh deset tragičnih let vojne motiviralo nenasitno iskanje oblasti, ne pa prepričanja, nacionalizem, rasizem ali ksenofobija. Vse je bilo podrejeno iskanju oblasti, je poudarila del Pontejeva.
Srbski strahovi
Miloševiću sodijo za genocid med vojno v BiH ter za vojne zločine in zločine proti človeštvu na Kosovu in na Hrvaškem.
Mnogo Srbov se boji, da se bo sojenje Miloševiću obrnilo v sojenje celotnemu narodu. Če bi srbski narod doletela kolektivna krivda, bi po njihovem lahko prišlo do poplave zahtev po izplačilu vojnih reparacij.
