Na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije se je zaključila druga obravnava v postopku pred začetkom sojenja nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, obtoženem zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov med spopadi na Kosovu leta 1999. Šlo je za pripravljalno obravnavo, na kateri naj bi postala jasna Miloševićeva strategija obrambe. Tožilci so na obravnavi sodišče zaprosili, naj imenuje obrambo, ki bo na sojenju zastopala Miloševića, vendar je bila prošnja tožilstva zavrnjena, ker se bo Milošević na sojenju zastopal sam. Zato pa bo sodišče imenovalo pravnega svetovalca, ki naj bi pomagal pri zagotavljanju pravičnega sojenja.
Glavna tožilka Carla del Ponte je povedala, da bodo obtožnici dodali tri amandmaje z obtožbami, ki se nanašajo na konflikte v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem, kot tudi nove obtožbe povezane s Kosovom. Carla Del Ponte je po današnji obravnavi napovedala, da bo novi obtožnici proti Miloševiću vložila 1.oktobra. Miloševića naj bi med drugim obtožili tudi za genocid. "Izdali bomo obtožnico o genocidu v BiH, morebiti pa tudi na Hrvaškem," je dejala tožilka.
Sicer je Del Pontejeva že pred tem dejala, da preučuje možnosti obtožbe Miloševića za genocid, vendar pa je tokrat prvič potrdila, da bo genocid vključen v obtožnico. Dodala je še, da tudi zadnja odkritja množičnih grobišč v Srbiji ne predstavljajo zadostnih dokazov za obtožbo o genocidu na Kosovu. "Trupla niso dovolj, potrebujemo več," je pojasnila.
Sodnik May je v razpravi o statusu obtožnice sporočil, da naj bi bila v skladu z okvirnim urnikom naslednja obravnava v postopku pred začetkom sojenja 29. oktobra, zadnja pa 9. januarja prihodnje leto. Kot je še dodal, naj bi se sojenje začelo v prvih dveh mesecih prihodnjega leta. Glavna tožilka sodišča Carla Del Ponte je predlagala tudi branje obtožnice Miloševiću, ki je doslej, kljub dejstvu, da mu je bila dostavljena v zapor v Scheveningenu, ni prebral.
Besedo je dobil tudi Milošević, ki je želel vnovič predstaviti svoje argumente, zakaj izpodbija zakonitost sodišča, ponovil pa je tudi, da so obtožbe proti njemu lažne. "Obtožen sem bil 26. maja 1999, sredi napadov zveze Nato, ko sem branil državo, dve leti in pol zatem, pa še vedno ni dovolj dokazov za pripravo obtožnice, kar dokazuje, da gre za lažno obtožnico in za lažno sodišče, zato ne vidim razlogov, zakaj bi se moral braniti," je dejal. Ker je svoje argumente pripravil v pisni obliki, naj bi te tudi predal sodišču.
"Diskriminiran sem od prvega dne, ko sem stopil na sodišče," je zatrdil Milošević. Haaškemu sodišču, ki je zanj zgolj politična farsa, je očital diskriminatorno ravnanje, zato ker naj bi ga izolirali od njegove družine. Poudaril je, da nadzorujejo celo njegove pogovore z dve leti starim vnukom, preprečujejo pa mu tudi stike z odvetniki in novinarji. Sodnik May je pojasnil, da so takšno ravnanje zahtevajo pravila sodišča tako kot tudi odvetniku, ki brani obtoženca, omogočajo obiske, vendar pa Milošević ni določil svojega zastopnika. Obenem je May napovedal, da bo sodišče to zadevo preučilo. Sicer naj bi odvetnik, ki ga bo kot pravno pomoč odredilo sodišče, zagotovil, da bodo pravice obtoženca med procesom spoštovane in da mu bo omogočeno pravično sojenje, ne bo pa branil Miloševića.
Milošević je v zvezi s svojo zahtevo o presoji zakonitosti njegove aretacije in pridržanja, ki jo je pred časom vložil na nizozemskem sodišču, poudaril, da gre za vprašanje jurisdikcije, ki pa velja za pravne istitucije in ne za sodišče v Haagu, ki je po njegovih besedah "politično orodje". Sodnik May je obtoženca na tej točki prekinil in odločil, da bo naslednja obravnava 29. oktobra.
