'Milošević je Srbe peljal v prepad'

Teden dni po četrti obletnici smrti Slobodana Miloševića je srbski tednik NIN objavil intervju z Radmilom Bogdanovićem, ki meni, da sta prav Milošević in njegova žena Mira Marković srbski narod privedela do propada. "Za zlom Miloševića je najbolj odgovorna prav ona. In on se je grdo zmotil, ker je dovolil, da je ustanovila stranko Jugoslovanska levica (JUL)," pravi nekdanji policijski minister, ki je s položaja odstopil po demonstracijah 9. marca 1991. Markovićevo opisuje kot specifično žensko, ki ni dovolila nobenih prigovarjanj.

"Njej ni bilo mogoče podati nasprotnega stališča. Kadar si kaj rekel, kar ji ni bilo všeč, te je zatrla. V hipu se je lahko razjezila in ni več govorila s teboj," pravi nekdanji visoki funkcionar Socialistične stranke Srbija, na čelu katere je bil ves čas Milošević. Glede umora nekdanjega predsednika prdsedstva Srbije Ivana Stambolića pa je povedal, da vso odgovornost za veliko moč, ki so jo v tistem času imele Rdeče beretke, nosita Milošević in takratni šef državne varnosti Jovica Stanišić, saj se je ta posebna enota osamosvojila do te mere, da je lahko ubila, kogar je hotela. "Glede umora Stamoblića pa še vedno ne bi ničesar vedeli, če ne bi spregovoril tisti mož iz Rdečih beretk," dodaja.

Bulatović žrtev Đukanovićevih krogov

Govoril je tudi o umoru nekdanjega ministra za notranje zadeve Črne gore in obrambnega ministra Zvezne republike Jugoslavije, ki je bil ubit 7. februarja 2000. Po mnenju Bogdanovića bi lahko Bulatovića ubil samo nekdo iz ožjega kroga Mila Đukanovića, ki se ni nikoli strinjal, da bi nekdo v imenu Črne gore zastopal srbske interese.

Prepričan je, da je minister za notranje zadeve Zoran Sokolović opravil veliko umazanih poslov za Miloševića in da je bil precej plašen, zaradi česar je bil tudi zelo ubogljiv, "kot pes", še pristavi Bogdanović. "Sokolović se je bal haaškega sodišča in se je zato tudi ubil v sadovnjaku," pravi nekdanji Miloševićev sodelavec. Hkrati je dodal, da se je Haaga bal tudi Sokolovićev naslednik Vlajko Stojilković, ki se je ubil 11. aprila 2002 pred zgradbo takratne skupščine ZRJ.

"Vem, da je govoril: Če bo moj koder zalajal v zgodnjih nočnih urah, si bom takoj v glavo poslal kroglo. A pred skupščino se je ubil, ker ga je nekdo, mislim, da celo vem kdo, nagovoril, da če se že misli ubiti, naj to naredi tako, da se bo iz njegovega samomora lahko tudi kaj iztržilo," pojasnjuje Bogdanović.

Karadžić je v igralnicah zastavljal milijone

Izdal je tudi igralniško strast Radovana Karadžića, ki je bil v času vojne v BiH predsednik Republike srbske, ki mu zdaj sodijo v Haagu. Pri tem Bogdanović razloži, da je Karadžić lahko počel vse, kar je hotel, a le dokler sta bila z Miloševićem v dobrih odnosih.

"Zalotili smo ga, da je v igralnicah zastavljal velike denarje, pa ne samo v beograjskih igralnicah, ampak tudi v Švici. Šlo je za milijonske vsote. Pa sem rekel Slobodanu: On se igra z našim denarjem. A Milošević je dejal: 'Pustite ga, še ga bomo potrebovali.' Ko pa se je Milošević sprl s Karadžićem, je želel, da odklopimo vse telefone v Bosni. "Pa sem mu dejal: 'Slobodan, kako naj narodu izklopimo vse telefone?' On pa je dejal: 'Naj bo to skrajni ukrep!' Tako je to bilo, če je on rekel, da je črno, potem je bilo črno in to ga je tudi ubilo," na koncu ocenjuje Bogdanović.