Nekdanji vodja britanskih laburistov in konec 90. let britanski odposlanec na Balkanu Ashdown je pričanje na haaškem sodišču začel že v četrtek in sodnikom opisal svoje pogovore z Miloševićem leta 1998, svoje obiske med vojno na Kosovu in načrt nekdanjega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana za razdelitev BiH med Zagrebom in Beogradom. Milošević Ashdownu med drugim očita, da je v vojni na Kosovu leta 1999 zastopal državo, ki je bila v vojni "proti njegovi državi".
Ashdown je danes tudi povedal, da je med obiskom na Kosovu septembra 1998 videl, kako so srbski vojaki "sistematično obstreljevali" albanske vaščane ter terorizirali in preganjali civilno prebivalstvo. Kot je še dejal, je med obiskom v Beogradu Miloševiću za te vojaške operacije tudi povedal, vendar naj bi nekdanji jugoslovanski predsednik te očitke najprej zavrnil, nato pa dejal, da verjetno obstajajo vojaki, ki niso pod njegovim nadzorom.
Nova sodba haaškega sodišča
Današnja sodba haaškega sodišča potrjuje, da je 61-letni Krnojelac od aprila 1992 do avgusta 1993 poveljeval zaporu v Foči, enemu največjih zaporov v nekdanji Jugoslaviji. Sodišče ga je tako spoznalo za odgovornega za številne primere mučenja in smrti številnih zapornikov. V zaporu so bili zaprti Muslimani in pripadniki drugih nesrbskih narodov, v letu 1992 pa je bilo v njem približno 600 zapornikov. Po ocenah obrambe Krnojelac namreč ni bil poveljnik v zaporu v Foči, temveč le vodja ekonomskega zapora.
Sodišče je v sodbi kot olajševalno okoliščino navedlo dejstvo, da obtoženi ni sodeloval pri zločinih, vendar pa je spodbujal zločinska dejanja drugih. Tožilstvo je Krnojelca sicer označilo kot "tipičnega birokrata", ki ni bil nikoli navzoč pri krutem ravnanju z zaporniki, večinoma civilisti. Krnojelac je v priporu že preživel tri leta in devet mesecev, kar bo sodišče upoštevalo kot že odsluženo kazen.
