Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je v nadaljevanju uvodne izjave obrambe pred haaškim sodiščem zavrnil obtožbe, da je podpiral voditelje bosanskih Srbov, in odnose z njimi označil kot slabe. Zatrdil je tudi, da ni imel "ne teoretičnega niti praktičnega" nadzora nad nekdanjo jugoslovansko armado in da so srbske sile branile Srbe pred novimi pokoli na Hrvaškem in v BiH.
Med drugim je zatrdil, da ni imel nikakršne poveljniške funkcije v nekdanji jugoslovanski JLA in da so srbske sile branile Srbe pred novimi pokoli na Hrvaškem in v BiH.
Za voditelje bosanskih Srbov pa je dejal, da so bili slabi. "Mi smo bili levičarji, oni pa desničarji," je pojasnil. Zatrdil je, da je želel bosanskim Srbom v vojni v BiH (1992-1995) zgolj pomagati preživeti. Haaška obtožnica Miloševića bremeni, da je voditeljem bosanskih Srbov, na čelu s političnim vodjo Radovanom Karadžićem in vojaškim poveljnikom Ratkom Mladićem pomagal pri nameri, da bi z velikih območij v BiH izgnali večino tamkajšnjih Muslimanov in Hrvatov.
Današnji dan je začel z izjavo, da so za vojne na območju nekdanje Jugoslavije krive zahodne države, nadaljeval pa z zanikanjem vsakršne krivde za vojne na tem območju. Zavrnil je obtožbe o množičnih pregonih albanskega prebivalstva in umorih na Balkanu ter obtožil tiste, ki ga obtožujejo vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, da so med napadom zveze Nato na ZRJ leta 1999 mučili begunce. Kot je dejal, je Zahod popačil dejstva, saj je dejansko sam odgovoren za pregon kosovskih Albancev iz pokrajine, svet pa je želel prepričati, da so nasilne izselitve izvajale srbske enote. Po njegovem mnenju so zahodne sile namerno bombardirale albanske cilje na Kosovu, da bi spodbudile množično izseljevanje ter tako s humanitarno katastrofo opravičile napade zveze Nato na Srbijo.
Po dveh dneh otvoritvenega zagovora minuli teden je to tretji dan Miloševićeva zagovora in četrti dan sojenja po obtožnici, ki ga bremeni genocida in zločinov proti človeštvu na Kosovu, Bosni in Hercegovini in v vojni s Hrvaško. Mejo treh dni je Miloševiću prejšnji teden naložil britanski sodnik Richard May. Če se bo Milošević tega držal, lahko danes pričakujemo pričanje njegove prve priče. To bo nekdanji vodja kosovske komunistične partije Mahmut Bakalli.
Milošević je še s štirimi tesnimi sodelavci obtožen odgovornosti za spopade na Kosovu oziroma odgovornosti za smrt 577 ljudi in pregon 740.000 kosovskih Albancev. Obtožnica ga bremeni tudi vojnih zločinov in kršenja vojnega prava, med drugim deportacije kot zločina proti človeštvu, umora kot zločina proti človeštvu, umora kot kršitve vojnega prava ter preganjanja ljudi na podlagi etnične in verske pripadnosti kot zločina proti človeštvu. Milošević je prvi nekdanji predsednik države, ki mu na haaškem sodišču sodijo za zločine, storjene med opravljanjem funkcije, obtožen pa je tudi za genocid v BiH in vojne zločine na Hrvaškem.
Pričanje Nasta Mahmuta Bakallija
Po uvodnem zagovoru Slobodana Miloševića je kot prva priča tožilstva nastopil poslanec v kosovskem parlamentu in nekdanji voditelj komunistov na Kosovu Mahmut Bakalli. V pričanju je spregovoril o obstoju načrta "zažgana zemlja", ki naj bi ga za Kosovo oblikovale srbske oblasti in Milošević. Bakallijevo pričanje se bo nadaljevalo jutri.
Kot je pričal Bakalli, mu je vodja državne varnosti na Kosovu med vojno David Gajić leta 1997 povedal, da imajo "načrt zažgana zemlja", ki je predvideval uničenje 700 albanskih vasi na Kosovu. Na vprašanje, kdo je stal za načrtom, je Bakalli odvrnil: "Razumel sem, da je bil to načrt Srbije ali Slobodana Miloševića."
Bakalli, ki se je v letih 1997 in 1998 večkrat srečal s predstavniki Miloševićevega režima, pa tudi z Miloševićem samim, je v pričanju obsodil režim "apartheida", ki so ga na Kosovu vzpostavile srbske oblasti po letu 1991. Potem ko je Milošević Kosovu odvzel delno avtonomijo, so kosovske Albance preganjali, zapirali in jih večkrat preganjali z delovnih mest, je še povedal Bakalli. Po njegovih besedah je sicer Miloševića dvakrat opozoril na kazniva dejanja, ki so jih zagrešili srbski policisti nad kosovskimi Albanci, vendar srbski predsednik ni pokazal znakov krivde.
Bakalli je vodil Komunistično ligo Kosova med letoma 1970 in 1981, odstopil pa je po policijskem pritisku na protestno gibanje albanskih študentov leta 1981. Bakallija so na vodstvenem položaju zamenjali zato, ker naj ne bi mogel preprečiti nemirov.
Milošević je napovedal, da bo na sodišče, kjer se je sojenje začelo 12. februarja, povabil več zahodnih voditeljev, ki naj bi nastopili kot priče. Med njimi je omenil tudi nekdanjo ameriško državno sekretarko Madeleine Albright in nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, francoskega predsednika Jacquesa Chiraca in nemškega kanclerja Gerharda Schröderja. Nekdanji italijanski zunanji minister Lamberto Dini je dejal, da je pripravljen nastopiti kot priča na sojenju proti Miloševiću, pripravljenost za pričanje na sodišču v Haagu pa so že izrazili tudi vodja kosovskih Albancev Ibrahim Rugova, ameriški posrednik Richard Holbrooke in nekdanji poveljnik sil zveze Nato Wesley Clark.
Del Pontejeva ima dokaze o financiranju vojne
Torinski dnevnik Corriere della Sera povzema napoved glavne tožilke haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carle Del Ponte, da namerava predstaviti nove dokaze proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, s katerimi naj bi dokazala, da je prek tajnih računov financiral srbske paravojaške enote.
Glavni tožilki so dokumente, kot piše časnik, poslali grški pravosodni organi iz Aten. Dokumenti naj bi potrjevali obstoj 250 bančnih računov v grških in ciprških podružnicah bank, ki vodijo k Miloševiću in njegovemu krogu. Račune naj bi bili uporabljali med leti 1992 in 1996, da so lahko izognili embargu, prek njih pa naj bi med drugim financirali vojaške akcije na Hrvaškem in v BiH. Te finančne malverzacije so ozkemu krogu ljudi omogočile, da so na varno spravili 12 milijard dolarjev.
Ena od bank, prek katerih so potekali podobni posli, naj bi bila švicarska Banca del Gottardo, v kateri račun sicer nominalno pripada društvu Sarmos iz Lichensteina. V okviru preiskave v zvezi s tihotapljenjem orožja pa je bilo po poročanju časnika ugotovljeno, da je bil ta račun uporabljal politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić. Časnik piše tudi o drugih poteh pretakanja Miloševićevega denarja. Račune naj bi imel, kot piše, še v Ženevi in Zürichu. Eden od računov naj bi bil domnevno tudi v Novi kreditni banki v Trstu, na katerega naj bi leta 1997 Karadžić vplačal 17 milijonov mark.
Plavšićeva ne bo pričala proti Miloševiću
Nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić, v nasprotju s podatki, ki so krožili v medijih, ne bo pričala proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, je v sporočilu za javnost zapisal eden od njenih odvetnikov Peter Murphy. "V imenu Plavšićeve odločno zanikamo informacije, da bo pričala proti Miloševiću. S tožilstvom se nismo pogovarjali o možnosti njenega pričanja proti Miloševiću". Med pogovorom z novinarji oktobra v Haagu je tožilka haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte namreč omenila možnost, da bi nekdanja predsednica Republike srbske pričala proti Miloševiću. Del Pontejeva je sicer poudarila, da o tem niso sprejeli še nobene odločitve.
