Milošević se v tožbi pred sodiščem v Strasbourgu sklicuje na Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, predvsem na člene, ki govorijo o pravicah do svobode in varnosti, do pravičnega postopka, do izražanja, do učinkovite pomoči in prepovedi diskriminacije, so sporočili z Evropskega sodišča za človekove pravice. Miošević se je na evropsko sodišče obrnil potem, ko je nizozemsko sodišče 31. avgusta zavrnilo njegovo tožbo.
Nekdanji jugoslovanski predsednik je v tožbi proti nizozemskemu sodišču zahteval takojšnjo izpustitev iz zapora v Scheveningenu, kjer je zaprt od letošnjega junija, saj meni, da sta bila njegova aretacija in pripor nezakonita. Od nizozemskega pravosodja terja, da naj haaško sodišče prepozna kot nelegalno, "saj ga je ustanovil Varnostni svet ZN in ne Generalna skupščina ZN". Prav zato naj bi bila po njegovem mnenju konvencija med nizozemskimi oblastmi in ZN, ki haaškemu sodišču podeljuje ekstrateritorialni status, nična. Milošević na podlagi teh argumentov trdi, da ga nizozemske oblasti nezakonito zadržujejo. To pa je, kot pojasnjuje, v nasprotju z nizozemskim zakonom, ki prepoveduje pridržanje zapornika, katerega aretacija v državi, kjer je bil prijet, je bila nezakonita. Poleg tega naj bi bila z njegovo izročitvijo Haagu kršena tudi jugoslovanska ustava, je še dodal.
Haaško sodišče Miloševića obtožuje vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu zaradi njegove vloge med spopadi v BiH, na Hrvaškem in na Kosovu. Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu pa je maja lani odločilo, da je haaško sodišče nepristransko in neodvisno. Po tej sodbi nizozemsko sodišče nima pristojnosti razsojati o zadevah, ki jih obravnava haaško sodišče.
