Sojenje se je začelo z govorom glavne haaške tožilke Carla Del Ponte, za njo pa je spregovoril Milošević, ki se brani sam. Del Pontejeva je med uvodnim nagovorom v nadaljevanju procesa proti Slobodanu Miloševiću poudarila, da ima ZRJ ključ do resnice ter da bo uspeh sojenja odvisen prav od sodelovanja ZRJ, pa tudi od drugih držav. Poudarila je, da je sodelovanje uradnega Beograda s tožilstvom haaškega sodišča nezadostno, težko in nepredvidljivo, tako pri vprašanju morebitnih prič kot tudi glede arhivov, do katerih Haag še nima dostopa.
Kot je povedala v nagovoru, je zato sama izgubila upanje, da bi jugoslovanske oblasti spodbujale priče k pričanju v procesu, da pa si želi le, da bi jim Beograd omogočil pričanje s tem, ko bi odstopil od kazenskega pregona zaradi izdaje državnih ali vojaških skrivnosti.
Napovedala je še, da bo v tem procesu sorazmerno manj prič o dogodkih, več pa tistih, ki bodo govorile o odgovornosti obtoženega. Del Pontejeva je obenem zadovoljna z dosedanjim potekom sojenja, ki je od 12. februarja do 10. septembra zadevalo obtožnico za zločine na Kosovu. To po njeni oceni dokazuje, da je lahko mednarodno humanitarno pravo hitro in učinkovito.
Glavne točke obtožnice
Uvodno izjavo tožilstva je nadaljeval namestnik Del Pontejeve, tožilec Geoffrey Nice, ki je predstavil glavne točke obtožnice. Najprej je na kratko opisal potek dogodkov v začetku 90. let na Hrvaškem in v BiH. Pri tem je obtoženca označil za ključnega udeleženca zločinov, ki so bili med vojnama v BiH in na Hrvaškem del istega obrazca na podlagi jasne strategije za uresničitev končnega cilja - zavzetja velikega dela ozemlja nekdanje skupne države z izgovorom, da želijo narodi ostati v SFRJ.
Glede Hrvaške pa je Nice poudaril, da se je tam večina najhujših zločinov zgodila pred koncem vojne, kar je jasen dokaz, da niso imeli nobene zveze z vojaškimi cilji, ampak da je šlo za "čiste zločine".
Milošević: Prizadeval sem si za mir
Slobodan Milošević je v uvodnem nastopu na procesu za zločine in genocid med vojnama na Hrvaškem in BiH, zatrdil, da je "deloval v korist miru in ne kot protagonist vojne". "Osebno sem vse svoje moči usmeril v to, da bi dosegli mir," je še zagotovil Milošević.
Milošević je dejal, da je obtožnica tako v formalnem kot v materialnem smislu absurdna , ker Srbijo in njega, kot njenega predsednika, obtožuje odgovornosti za državljansko vojno na Hrvaškem in v BiH, saj Srbija sploh ni bila v vojni. Obenem pa je priznal, da je Srbija v času konfliktov pomagala bosanskim in hrvaškim Srbom ter ponovil, da ne priznava legitimnosti haaškega sodišče.
Obtožnica za Hrvaško in BiH
Tožilstvo ima v skupni obtožnici za zločine v BiH in na Hrvaškem do 16. maja 2003 čas za predstavitev dokazov, v tem času pa bo lahko tožilstvo pred sodišče poklicalo 177 od 275 predlaganih prič - 106 za zločine v BiH in 71 za Hrvaško. Že na samem začetku sojenja bo kot ključna priča nastopil hrvaški predsednik Stipe Mesić, ki je napovedal, da v Haag odhaja v ponedeljek in da bo govoril o času, ko je bil član in predsednik predsedstva nekdanje SFRJ.
Haaško tožilstvo sicer pričakuje, da bo glavnino dokazov za zločine na Hrvaškem predstavilo do konca leta, nato pa bo dokazovalo zločine v BiH. Potek sojenja bi lahko bil nekoliko upočasnjen, saj so zdravniki zaradi Miloševićevih težav z visokim krvnim pritiskom predlagali počasnejši tempo.
Protesti v Haagu in Prištini
Pred poslopjem sodišča se je medtem zbralo več deset bosanskih protestnikov, ki so nosili napise z imeni svojih domačih krajev v BiH, zahtevali pa aretacijo nekdanjega političnega in vojaškega vodje bosanskih Srbov, Radovana Karadžića in Ratka Mladića.
Več sto članov Združenja svojcev izginulih in ugrabljenih Albancev na Kosovu od leta 1998 je pred poslopjem kosovske skupščine začelo gladovno stavko. Zahtevajo, da jim predstavniki skupščine prisluhnejo in se zavzamejo za razjasnitev usod njihovih svojcev, ne pa da to namesto njih delajo mednarodne organizacije. Med zbranimi je največ svojcev izginulih in ugrabljenih z območja Đakovice v bližini meje z Albanijo.
