Proces proti Miloševiću zaradi vojnih zločinov na Kosovu, na Hrvaškem in v BiH pa se bo začel 12. februarja, kot je bilo določeno že prej. Sodišče je pred tem na prvi stopnji odločilo, da bodo Miloševiću sodili na dveh ločenih procesih - na enem za zločine na Kosovu, na drugem pa za zločine na Hrvaškem in v BiH. Na to odločitev se je nato pritožila glavna haaška tožilka Carla Del Ponte.
"Izdali sta me zgodovina in Rusija"
Izdali sta me zgodovina in Rusija, je v pisnem pogovoru za italijansko dopisništvo ruske tiskovne agencije Itar-Tass in nekatere italijanske časnike dejal nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević, ki je zaprt v zaporu Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu.
Milošević je v pogovoru poudaril, da je že ob koncu 90. let slutil, da se bo "svet porušil nanj" in "to se je res zgodilo". "Vsi so me zapustili," je izjavil nekdanji jugoslovanski predsednik in dodal, da so bili prvi, ki so to storili, "prav nekdanji prijatelji, med njimi tudi Rusija", ki se je odločila, da mu bo obrnila hrbet in "zaigrala na karto mednarodne globalizacije". "Moskva je izdala samo sebe, ko je izdala mene in srbski narod, ki je v srcu njene zgodovine," je še izjavil Milošević.
Po njegovih besedah ga je izdala zgodovina, ne pa njegov narod. "Narod me ni izdal. Izdali so me nekateri ljudje, ki so pokazali, da niso zvesti vrednotam, za katere sem verjel, da obstajajo, dejansko pa niso obstajale," je dejal nekdanji jugoslovanski predsednik in napovedal, da se na sodnem procesu pred haaškim sodiščem, ki se bo začel 12. februarja, "ne namerava braniti pred sodiščem, pač pa pred ljudmi". Napovedal je tudi, da bo na sojenju vztrajal, da je Kosovo srbsko ozemlje, in da osebno ni nikoli ukazal etničnega čiščenja.
Po besedah Miloševića je bila njegova aretacija potreba mednarodne skupnosti, da so se lahko "politikanti spremenili v mednarodne sodnike, ustanovitev sodišča pa je bila samo odskočna deska za uresničitev nekaterih političnih interesov v svetu, ki se je podal na pot globalizacije".
Nekdanji jugoslovanski predsednik je spregovoril tudi o razmerah v zaporu v Scheveningenu. "V tem zaporu se zdi, se je svet ustavil," je povedal in dodal, da v "najbolj izolirani celici", kjer je zaprt, "človek občuti prihod konca." Svoje telesno in moralno stanje je Milošević opisal kot "lebdenje med neaktivnostjo in slabim upanjem". Pojasnil je še, da "upanje ni dovolj za ohranitev prisebnosti", zato piše dnevnik.
Postopek zaradi izročitve Slobodana Miloševića Haagu
Srbska policija je po nalogu beograjskega okrožnega javnega tožilstva v sredo zaslišala nekdanjega upravnika centralnega zapora v Beogradu Dragišo Blanušo zaradi suma, da je ob izročitvi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije zlorabil uradni položaj, so poročali srbski elektronski mediji.
Blanuša je po navedbah njegovega odvetnika na zaslišanju povedal, da je Miloševića predstavnikom haaškega sodišča izročil na podlagi pisnega ukaza pomočnika pravosodnega ministra Dragana Vulića. Ta ukaz naj bi pred izročitvijo preveril v telefonskih pogovorih s pravosodnim ministrom Vladanom Batićem, funkcionarjem DS Čedomirjem Jovanovićem, svetovalcem srbskega premiera, ki se ni predstavil, preiskovalnim sodnikom Goranom Čavlinom in predsednico beograjskega okrožnega sodišča Vido Petrović-Škero. Blanuša je tudi povedal, da so v postopku izročitve Miloševića sodelovali delavci okrožnega sodišča in notranjega ministrstva ter predstavniki haaškega sodišča. Ob sami izročitvi na policijskem letališču za helikopterje pa naj bi bili po njegovi trditvi navzoči tedanji načelnik službe državne varnosti Goran Petrovič in njegov namestnik Zoran Mijatović, medtem ko naj bi bil notranji minister Dušan Mihajlović s sodelavci v ozadju.
Blanuša naj bi na zaslišanju še povedal, da je bil sklep vlade Zorana Đinđića o neposredni uporabi statuta haaškega sodišča objavljen v srbskem uradnem listu. Sicer je povedal, da ne ve, kdo je proti njemu vložil kazensko ovadbo, ki je bila vložena septembra lani. Po navedbah njegovega odvetnika je bil zaslišan kot osumljenec v predkazenskem postopku.
Milošević je bil aretiran 1. aprila 2001 zaradi suma, da je storil kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja oziroma zaradi domnevnih finančnih zlorab. Srbske oblasti so ga izročile haaškemu sodišču 28. junija, dan pred donatorsko konferenco za ZR Jugoslavijo v Bruslju, kar je izzvalo odstop zveznega premiera Zorana Žižića in posledično padec njegove vlade. Beograjski mediji so tedaj poročali, da upravnik zapora Blanuša sprva ni hotel izročiti Miloševića in da je ostal preiskovalni sodnik Goran Čavlin brez najbolj znamenitega zapornika brez svoje vednosti, kar naj bi bila groba kršitev veljavnih predpisov.
