Do nesporazuma je prišlo zato, ker je Milutinović konec leta 1997 sicer res prisegel, vendar pa je položaj predsednika dejansko prevzel šele po novoletnih praznikih. Tako bo aktualna predsednica srbskega parlamenta Nataša Micić že ta ponedeljek postala srbska predsednica in bo prva ženska na tem položaju v Srbiji. To dolžnost bo Micićeva opravljala najmanj tri mesece, ko naj bi že v tretje v zadnjih mesecih izpeljali predsedniške volitve.
Milutinović, ki ga do izteka mandata varuje imuniteta, je zadnji bližnji sodelavec nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ki je po njegovem padcu ostal na položaju. Skupaj z Miloševićem in še tremi njegovimi tesnimi sodelavci je obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti na Kosovu v začetku leta 1999. Za srbskega predsednika so v Beogradu zadnja leta ironično trdili, da se ni nikoli vpletal v svoja pooblastila, Milutinović sam pa meni, da ni bil niti objektivno niti subjektivno odgovoren za dogodke na Kosovem, češ da ni imel nikakršnega vpliva na jugoslovansko vojsko in srbsko policijo. Za množična grobišča v Srbiji z več kot 700 trupli kosovskih Albancev pa naj bi izvedel šele iz medijev. Sicer pa naj bi Milutinović medtem zbral približno 200 dokumentov, s katerimi namerava pred haaškim sodiščem dokazati svojo nedolžnost.
Del Pontejeva že zahtevala Milutinovićevo izročitev
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je od oblasti v Beogradu že zahtevala Milutinovićevo izročitev takoj po 5. januarju, ko naj bi se mu po dosedanjem prepričanju iztekel mandat. Zaradi prihajajočih novoletnih praznikov in srbskega pravoslavnega božiča, ki je šele 7. januarja, domnevajo, da do Milutinovićeve izročitve v naslednjih nekaj dneh še ne bo prišlo.
V Srbiji bodo izbirali predsednika že tretjič
Po zakonu o volitvah predsednika mora predsednik parlamenta v roku dveh mesecev po neuspelih predsedniških volitvah določiti datum ponovnih volitev. Ta rok se v Srbiji izteče 8. februarja, srbski volilci pa bodo svojega predsednika že tretjič izbirali med 8. marcem in 8. majem 2003, saj so lahko predsedniške volitve razpisane najmanj 30 in največ 90 dni vnaprej.
Prve tokratne predsedniške volitve v Srbiji so potekale v dveh krogih, 29. septembra in 13. oktobra, in so bile razveljavljene, ker se drugega kroga ni udeležilo zahtevanih več kot 50 odstotkov volilnih upravičencev. Srbski parlament je to zahtevo 5. novembra odpravil s spremembo zakona o volitvah predsednika republike; tako za veljavnost drugega kroga ni več potrebna 50-odstotna udeležba, za prvi krog pa še vedno. Volitve so 8. decembra ponovili, vendar so bile zopet neuspešne, saj se je tokrat že prvega kroga udeležilo manj kot 50 odstotkov volilcev.
