Tujina

Pred 50 leti se je z misije vrnila prva odprava Apolla s človeško posadko

Florida, 22. 10. 2018 21.05 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Mineva 50 let od enajstdnevne ekspedicije raziskovanja vesolja odprave Apolla 7. Gre za prvi polet s človeško posadko v okviru Nasinega Programa Apollo, katerega cilj je bil pripeljati človeka na Luno.

Na današnji dan, 22. oktobra 1968, se je nazaj na Zemljo vrnila prva vesoljska odprava s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo (znanem tudi kot Projekt Apollo), nizu poletov z vesoljsko ladjo Apollo med letoma 1961 in 1972, katerih cilj je bil pripeljati človeško posadko varno na površino Lune in nazaj na Zemljo. Z odpravo Apolla 7, ki je trajala enajst dni na Zemljinem tiru, je prvič vzletela tudi raketna nosilka Saturn IB, istočasno pa so prvič naenkrat vzleteli trije ameriški astronavti. Posadko so sestavljali Walter Marty ’Wally’ Schirra, ki je bil poveljnik odprave, Donn Fulton Eisele, pilot komandnega modula, in Ronnie Walter Cunningham, pilot lunarnega modula. Za prvega je bil to že tretji polet v vesolje, za druga dva pa krstni polet.

ZDA so z odpravo Apollo 11 pristale 20. julija 1969 dosegle zgodovinski mejnik s pristankom na Luni.
ZDA so z odpravo Apollo 11 pristale 20. julija 1969 dosegle zgodovinski mejnik s pristankom na Luni. FOTO: AP

"Posadka se je zelo hitro prilagodila na popolnoma breztežno okolje. Težav z orientacijo, povezano z gibanjem v notranjosti komandnega modula in gledanjem na Zemljo, ni bilo. Poskus pilota lunarnega modula, da bi zmanjšal vrtoglavico s hitrim premikanjem glave v vse smeri, pa je dosegel negativne rezultate. Na začetku misije je posadka poročala o nekaterih bolečinah v hrbtnih mišicah na območju ledvic. Te so odpravili z vadbo in raztezanjem hrbta," se glasi eden izmed opisov iz Nasinega povzetka poteka celotne misije. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Program Apollo zaznamovala tudi tragična smrt astronavtov

Program Apollo je nastal v času hladne vojne in bil odgovor Svojetski zvezi, s katero so ZDA merile moči v vesoljski tekmi. Jedro projekta je bila mogočna raketa Saturn, ki bi v vesolje istočasno ponesla posadko z bivalnim modulom in lunarni pristajalni modul. Projekt se je začel leta 1961, torej več let od pristanka človeške posadke na Luni. V naslednjih letih je program zaznamovala tudi tragična nesreča, ko so 21. februarja 1967 tragično preminuli vsi trije astronavti na Apollu 1 – poveljniški pilot Virgil Ivan Grissom, višji pilot Edward Higgins White II. in pilot Roger Bruce Chaffee.

Na fotografiji sta astronavta, Walter Marty ’Wally’ Schirra, poveljnik odprave Apolla 7, in Jim Lovell, poveljnik odprave Apolla 13.
Na fotografiji sta astronavta, Walter Marty ’Wally’ Schirra, poveljnik odprave Apolla 7, in Jim Lovell, poveljnik odprave Apolla 13. FOTO: AP

Nasa je projekt kljub temu nadaljevala; sledili so poleti, označeni s številkami od 2 do 10, ki so bili namenjeni predvsem preizkušanju tehnologije in tehnike letenja. Odprava Apolla 7 je bila prva torej prva odprava s človeško posadko, odprava Apolla 8, ki ji je sledila, se je v zgodovino zapisala kot prva, ki je obkrožila Luno, veliki met pa je uspel posadki Apolla 11, ki je na Luni pristala 20. julija 1969. S tem so se uresničile napovedi tedanjega predsednika ZDA John F. Kennedyja, ki je leta 1961 napovedal, da bodo Američani do konca desetletja pristali na Luni.

Posadka Apolla 7 (od leve): Wally Schirra, Donn Eisele in Walter Cunningham.
Posadka Apolla 7 (od leve): Wally Schirra, Donn Eisele in Walter Cunningham. FOTO: Twitter
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

flojdi
23. 10. 2018 17.18
+1
antilevi?ar
23. 10. 2018 13.54
+1
Posadka apola 1, ki so jo ubili, ker je Grissom kritiziral apolo program in je hotel svetu povedat za veliko ameriško laž.