FOTO: Več deset tisoč ljudi na shodu ob obletnici govora 'Imam sanje'

V ZDA je danes potekal vrhunec praznovanj ob 50. obletnici zgodovinskega govora borca za pravice temnopoltih Martina Luthra Kinga mlajšega "Imam sanje" oziroma v angleščini "I have a Dream".

V Washingtonu so zato podoživeli protestni shod za pravice temnopoltih, ki se je 28. avgusta 1963 končal z omenjenim govorom pred Lincolnovim spomenikom. Shod na National Mallu predstavlja enega glavnih dogodkov ob obletnici. Leta 1963 se je tam zbralo skoraj 250.000 ljudi, tokrat so jih pričakovali približno 150.000.

Tudi tokrat so se udeleženci podali po isti poti kot udeleženci leta 1963 – od Lincolnovega spomenika, po Aveniji neodvisnosti, tokrat tudi mimo spomenika Martinu Luthru Kingu in do slovitega kamnitega obeliska oziroma Washingtonskega spomenika.

Takrat 34-letni King je bil zadnji govorec tega dneva. Namesto da bi prebral govor, ki ga je sestavil vnaprej, se je prepustil zanosu in čustvom ter izrekel nepozabne besede: "Imam sanje, da se bo nekega dne ta narod dvignil in v polnosti živel pravi pomen svoje vere: 'Te resnice imamo za samoumevne: da so vsi ljudje ustvarjeni kot enakopravni'." 

Robert F. Kennedy je bil ubit že tri mesece kasneje, King je sledil 4. aprila 1968. Na balkonu motela v Memphisu, kamor je prišel izrazit podporo tamkajšnjim stavkajočim smetarjem, naj bi ga ustrelil James Earl Ray, ki pa je svoje priznanje umora pred smrtjo leta 1999 umaknil. O Kingovi smrti – podobno kot tudi o Kennedyjevi – tako krožijo številne teorije zarote. 

Še pred tem si je neumorni borec za pravice temnopoltih, ki pa je vedno zagovarjal le miroljuben boj, leta 1964 prislužil Nobelovo nagrado za mir. Beli Američani z juga so ga sovražili, nekateri so se ga tudi bali. Posebno pozornost mu je namenjal celo "večni" direktor ameriške zvezne policije FBI J. Edgar Hoover, saj ga je sumil protidržavnih oz. komunističnih dejavnosti.

V sredo bo imel govor na stopnicah Barack Obama

Drugi vrhunec praznovanj bo sledil v sredo, ko bo z istih stopnic pred Lincolnovim spomenikom kot pred pol stoletja King zbrane nagovoril Barack Obama, prvi temnopolti predsednik ZDA. Na shod naj bi prišla tudi nekdanja predsednika Bill Clinton in Jimmy Carter. Obami kritiki sicer očitajo, da ni dovolj izkoristil svojega položaja, da bi popravil nekatere dolgoletne rasne krivice.

Kot opozarjajo organizatorji, obeleževanje dogodkov izpred 50 let ni le spominske narave, ampak ima aktualen naboj, saj številne naloge v boju za državljanske pravice in enakopravnost vseh Američanov ostajajo nedokončane. Današnji shod so tako poimenovali "nacionalna akcija za povrnitev sanj", sredinega pa "pohod za službe in pravičnost".

"Vedno sem govoril, da smo v tej državi dosegli velik napredek, a slepo verjeti, da je naše delo končano, bi bilo neumno in naivno," ocenjuje temnopolti  aktivist in pridigar Al Sharpton, eden od soorganizatorjev današnjega dogodka. "Medtem ko praznujemo 50 let napredka, moramo sanje dr. Kinga še doseči," je poudaril in dodal, da pri teh sanjah ne gre le za pravice temnopoltih Američanov, temveč za pravice vseh, ki ostajajo žrtev diskriminacije.

Po vsej državi v prihodnjih dneh pripravljajo še vrsto drugih proslav, na katerih se bodo Američani na različne načine spominjali poti, ki so jo z vidika reševanja rasnih vprašanj že opravili, in pa poti, ki je še pred njimi.