Pravosodni in notranji ministri predsedujoče EU, Avstrije, ter štirih držav, ki bodo povezavi predsedovale v prihodnje, med njimi tudi Slovenije, so na Dunaju razpravljali o prihodnjih smernicah EU na tem področju. Kot sta notranji in pravosodni minister Dragutin Mate in Lovro Šturm pojasnila, je namen tovrstnih srečanj predvsem poiskati skupne točke pri nekaterih vprašanjih, da bi delo v uniji potekalo čim bolj kontinuirano.
Notranji ministri petih držav so opozorili, da je treba čim prej pripraviti pravne temelje za delovanje vizumskega informacijskega sistema. "Evropska komisija in predsedujoča Avstrija imata težko delo, da te pravne temelje spravita skozi parlament vsaj do prvega branja v prvi polovici tega leta, da bi dejansko vse potekalo v skladu z načrti," je dejal Mate.
Nadalje so razpravljali o uvajanju schengenskega informacijskega sistema druge generacije (SIS II) ter potrdili pomen skupnega dela in usklajevanja med članicami glede nekaterih normativnih zadev. Prav tako so potrdili prihodnje delovanje na področju azila in migracij ter razpravljali o tem, kako oblikovati konkreten spisek tretjih varnih držav. "Lahko računamo, da bo Evropska komisija v mesecu ali dveh pripravila predlog tretjih varnih držav," je pri tem dejal Mate.
Ministri so razpravljali tudi o zgradbi notranje varnosti EU v prihodnje in govorili nekaterih rešitvah, ki jih je predvidela evropska ustavna pogodba. Ker je ta v "zamrznjenem stanju", so ministri govorili o tem, kako sistem notranje varnosti narediti čim bolj učinkovit ter pri tem izpostavili povezovanje med prvim in tretjim stebrom, je dejal Mate.
Kot je podrobneje pojasnil minister Šturm, skuša Avstrija "spraviti v življenje" evropsko ustavno pogodbo oziroma vsaj posamezne določbe ustave, in sicer tako, da bi večino zadev iz tretjega stebra, glede katerih države sprejemajo sklepe soglasno, prenesli v prvi steber.
"To rešitev Slovenija, ki je ustavo že ratificirala, na eni strani podpira, ker vendarle pomeni bolj učinkovito sprejemanje odločitev, ki bi jih lahko EU sprejemala brez konsenza, vendar s pritegnitvijo Evropskega parlamenta. Na drugi strani pa vendarle obstajajo pomisleki, da država izgubi del suverenosti, ki jo v tretjem stebru države nesporno imajo," je dejal Šturm.
Sicer pa so pravosodni ministri petih držav razpravljali o temah, ki so jih resorni ministri petindvajseterice izpostavili že na neformalnem zasedanju na Dunaju sredi januarja. Med drugim so govorili o medsebojnem izročanju zapornikov, pri čemer je Slovenija izrazila že znane pridržke, je dejal minister.
Po Šturmovih besedah pa današnje srečanje ministrov za notranje zadeve in za pravosodje Avstrije, Finske, Nemčije, Portugalske in Slovenije pomeni "novo kvaliteto in kvantiteto v medsebojnih sestankih". V okviru avstrijskega predsedovanja naj bi mu sledila še dva sestanka, in sicer v maju in juniju, je še dodal.
"To je izredno dober način dela, saj se države dogovarjajo okrog ključnih vprašanj vodenja politike. Praktično nobeno predsedstvo namreč ne more zaključiti nekega projekta v samo šestih mesecih, zato je takšno sodelovanja, ki ga Slovenija pozdravlja, nujno," pa je dejal minister Mate.
