Zunanji ministri so se strinjali, da se palestinsko organizacijo Hamas uvrsti na črno listo terorističnih organizacij v povezavi. S tem je EU Hamas začela obravnavati kot enotno organizacijo, kajti doslej je njena krila obravnavala ločeno. Tako je vojaško krilo Brigade Ezedina Al Kasama na listo terorističnih organizacij uvrstila že v preteklosti, ni pa tega storila za Hamasovo politično in socialno krilo.
Prav zaradi dejavnosti slednjega je uvrstitvi celotnega Hamasa na seznam precej časa nasprotovala Francija, saj je menila, da bi predstavljala prehud udarec za socialno mrežo na palestinskih ozemljih. V luči najnovejšega razvoja dogodkov - hudega palestinskega terorističnega napada v Jeruzalemu konec avgusta in Abasovega odstopa - je Pariz popustil.
Če naj bi takšna obravnava Hamasa pripomogla k urejanju razmer na Bližnjem vzhodu, pa tega zagotovo ni moč trditi za odstop izraelskega premiera Abasa. "Povezava je globoko zaskrbljena zaradi velikega tveganja, ki ga Abasov odstop predstavlja za povečanje nestabilnosti na čelu palestinske oblasti ter v sami regiji," je ob koncu zasedanja zunanjih ministrov EU in desetih držav pristopnic dejal vodja italijanske diplomacije Franco Frattini.
Brez soglasja o Iraku
Če je ministrom uspelo doseči določeno enotnost glede Bližnjega vzhoda, pa so precej bolj vsaksebi pri Iraku. Pogledi držav članic na novo resolucijo, ki so jo v ZN predložile ZDA, se namreč le počasi zbližujejo. Nemčija in Francija tako resolucije, ki naj bi v obnovi Iraka dala večji vlogo ZN in predivdela postopen prenos suverenosti v iraške roke, sicer ne zavračata več, a sta nanjo pripravljeni pristati le ob temeljitih spremembah.
Tako Berlin kot Pariz, ki sta ameriško-britanskemu posredovanju v Iraku nasprotovala, vztrajata, da se mora oblast v Iraku čimprej vrniti v roke ljudstva. V prvi fazi naj bi po njunem prepričanju osrednjo vlogo prevzeli ZN, nato pa jo v najkrajšem možnem času predali začasnim iraškim oblastem. Čimprej naj bi država tudi izvedla volitve, menijo v Berlinu in Parizu.
Britanski zunanji minister Jack Straw je pozitiven pristop obeh držav k novi resoluciji sicer pozdravil in menil, da razloga za hitro predajo suverenosti iraškemu ljudstvu ni. "Prej je seveda treba poskrbeti za izboljšanje varnostnih razmer v državi," je še dodal Straw. Drugi ministri so bili sicer manj optimistični: "Razkol med Francijo in Nemčijo na eni ter Veliko Britanijo na drugi strani ni presežen," je dejal danski zunanji minister Per Stig Moeller.
