Ministrica ukradla govor Stevu Jobsu

Ukrajinsko politično prizorišče zadnje dni pretresa škandal, povezan s plagiatorstvom. Ministrica za varnost in obrambo Raisa Bogatyrev naj bi namreč v celoti prepisala znan govor šefa Appla Steva Jobsa.

Gre za govor, ki ga je Jobs imel leta 2005 na ameriški univerzi Stanford. Ministrica pa ga je meni nič tebi nič skoraj dobesedno prekopiranega povedala v svojem govoru na univerzi v Kijevu. Seveda je to storila v ukrajinščini, vendar pa so se nato mnogi lotili prevajanja spornega govora in ugotovili, da gre dejansko za plagiat.

Sicer je v govor res vnesla nekaj svojih osebnih podrobnosti, vendar pa se vse drugo ujema. Strukturo Jobsovega govora je prilagodila lastnim izkušnjam, poročajo tuji mediji.

Ukrajinski nacionalni svet za varnost in obrambo se je od afere že distanciral. Pravijo, da se ona sama odloča, kaj bo povedala v svojih govorih in da jih sama piše. ''Poleg tega veliko bere in prepričani smo, da jo je Jobsov govor samo navdahnil,'' so sporočili.

Jobs je v svojem znanem govoru na Stanfordu govoril o tem, kako je treba slediti svojim sanjam, kljub preprekam, ki jih prinese življenje, vključno z boleznijo, zaradi katere se zazreš smrti v oči.

Domnevni plagiatorji med slovenskimi politiki

Tudi v Sloveniji smo imeli podoben primer. Nekdanji premier Janez Janša naj bi na proslavi 15. obletnice samostojnosti junija 2006 prebral govor, katerega deli so plagiat Blairovega govora iz leta 1997. Za izjavo "nikoli ne bomo največji, nikoli ne bomo najmočnejši, lahko pa smo najboljši“ je premier dobil celo nagrado bob leta. In kaj se je zgodilo Janši? Nič. Janša, takratni predsednik vlade, je dejal, da je uporabil stavke in besedne zveze, ki jih državniki ob takšnih in drugačnih priložnostih večkrat uporabijo.

Še en zelo odmeven primer v Sloveniji je bila knjiga Milana M. Cvikla. Docent za evropsko pravo na ljubljanski pravni fakulteti Matej Acceto je aprila lani tedanjemu generalnemu sekretarju vlade in sedanjemu članu Evropskega računskega sodišča Cviklu pri pisanju knjige 'Prenovljeno pravo Evropske unije' očital prepisovanje iz angleške Wikipedie. Cvikl je očitke zavrnil. Dejal je, da je knjiga pravzaprav priročnik, nekakšen "politekonomski" pogled na vprašanja razvoja Evropske unije. Tudi v tem primeru se ni zgodilo nič konkretnega.

Plagiatorstvo so očitali tudi predsedniku Danilu Türku. Deli besedil iz 113 tisoč evrov vredne študije, ki jo je Türk pripravil za obrambno ministrstvo, so dobesedno prepisani iz njegove avtorske knjige 'Temelji mednarodnega prava'. Prepisanih naj bi bilo več kot 20 strani, v knjigi pa Türk študije in podatka, da navaja iz nje, ni nikjer navedel. Predsednik je takrat zatrdil, da ni plagiator, pozneje pa celo pojasnil, da je v študiji za obrambno ministrstvo uporabil besedila iz knjige in ne obratno. Knjiga je namreč izšla še pred dokončanjem študije, zato je Türk prepričan, da je knjiga le eden od virov za nastanek sporne študije.