Bazni blok je dolg 13,1 metra in ima maso 20.400 kg. Sodi v tretjo generacijo vesoljskih postaj, saj je prvikrat opremljen s šestimi spajalnimi napravami. To je omogočilo, da je z naknadno priključitvijo astrofizikalnega modula E ali Kvant 1 leta 1987, modula D ali Kvant 2 z dodatno opremo leta 1989, tehnološkega modula T ali Kristal leta 1990, modula O ali Spekter leta 1995 in modula I ali Priroda leta 1996 v vesolju nastala prva modularna orbitalna postaja. Na enak način bo 16 držav na čelu z ZDA in Rusijo sestavilo Mednarodno vesoljsko postajo (MVP).
Novembra 1995 je ameriški vesoljski raketoplan Atlantis na postajo Mir priklopil manjši ruski spajalni modul, ki je v letih 1995 do 1998 olajšal združitve ameriških vesoljskih raketoplanov Atlantis, Endeavour in Discovery. Tako postajo zdaj sestavlja skupno šest večjih in en manjši modul.
Mir je postal stalna človeška postojanka v vesolju, ki le krajši čas ni bila naseljena s posadko. Vzrok za to so bile predvsem finančne težave. Septembra letos bo minilo 10 let, odkar je Mir stalno naseljen s posadkami, ki se ves čas izmenjujejo.
V tem trenutku ima Mir maso približno 134 ton, njegova prostornina pa presega 380 kubičnih metrov. Na postaji se je z leti nabralo 11,5 tone znanstvene opreme iz skupno 27 držav. Po mnenju tiskovnega sekretarja Ruske vesoljske agencije RKA Sergeja Gorbunova znaša vrednost postaje tri milijarde dolarjev, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Zmogljivosti postaje naj bi izkoriščali le polovično. Na Miru so uresničili 23 mednarodnih raziskovalnih programov. Pri sestavljanju postaje so razvili več kot 600 tehnologij, ki jih zdaj uporabljajo na različnih področjih gospodarstva. Sedem ameriških astronavtov je na Miru za plačilo 400 do 500 milijonov dolarjev raziskovalo skoraj 1000 dni. Tako so ZDA zmanjšale več kot dve desetletji ruskega naskoka na področju dolgotrajnih vesoljskih poletov in pri tem prihranile milijarde dolarjev.
V ponedeljek bo na krov Mira prispela nova, 27. glavna posadka. V primeru, da Rusi v času njenega šestmesečnega poleta ne bodo uspeli najti neproračunskih sredstev za delovanje Mira, bo to tudi zadnja posadka. Po besedah direktorja RKA Jurija Kopteva bi Mir lahko brez težav krožil še dve ali tri leta.
Medtem se 28. in 29. posadka že pripravljata...
