V bavarski prestolnici se je danes zaključila tridnevna Münchenska varnostna konferenca, kjer je kot glavna tema prevladovala ukrajinska kriza. Za reševanje konflikta na vzhodu Ukrajine pa so v polnem teku nova mirovna prizadevanja, o katerih naj bi bilo govora v sredo na vrhu v beloruski prestolnici Minsk.
Letošnja varnostna konferenca je bila posvečena "razpadu mednarodne varnostne ureditve" sredi ukrajinske krize in poslabšanja odnosov med Evropo in Rusijo ter naraščajoči grožnji islamističnih skrajnežev na Bližnjem vzhodu in v sredozemskem prostoru.
Premik glede krize v Ukrajini?
A glavna tema je bil konflikt na vzhodu Ukrajine. Na tej fronti je danes prišlo do premika, saj so se predsedniki Francije, Rusije in Ukrajine Francois Hollande, Vladimir Putin in Petro Porošenko ter nemška kanclerka Angela Merkel dogovorili, da bodo poskušali v sredo v Minsku organizirati štiristranski vrh, na katerem bi govorili o novi francosko-nemški mirovni pobudi.
Vrh v Minsku je potrdil tudi Putin, ki pa je kot pogoj dodal, da morajo do takrat najti soglasje pri več vprašanjih.
Podrobnosti mirovnega načrta niso znane, šlo pa naj bi za udejanjanje določil septembrskega dogovora o prekinitvi ognja iz Minska.
Merklova je na konferenci v Münchnu dejala, da je mirovna pobuda za zdaj še negotova, a vredna poskusa.
A Merklova je na konferenci ponovno zavrnila možnost dobave orožja Ukrajini in se s tem zoperstavila vse glasnejšim pozivom v ZDA za oboroževanje ukrajinskih sil. Merklova je sicer danes že odpotovala na obisk v ZDA, kjer naj bi se z ameriškim predsednikom Barackom Obamo pogovarjala o bližajočem se vrhu G7 v Nemčiji, a bo po vsej verjetnosti prevladovala ukrajinska kriza.
Ameriški podpredsednik Joe Biden je na konferenci sicer zagotovil, da si ZDA ne želijo vojaške rešitve ukrajinske krize, a obenem poudaril, da imajo Ukrajinci pravico do samoobrambe.
Rusijo pa je na konferenci ostro kritiziral generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. "Nihče ni silil Rusije, da si priključi Krim, in nihče je ne sili, da destabilizira Ukrajino," je dejal.
Stoltenberg je še pozval Rusijo, naj začne svoje sosede jemati kot suverene države in naj si prizadeva za iskanje miroljubnih rešitev.
Slovenijo zastopal Pahor
Konference v bavarski prestolnici se je kot edini povabljeni iz Slovenije udeležil predsednik republike Borut Pahor, ki se je prvi dan srečal ravno s Stoltenbergom. Pahor mu je zagotovil, da se bo zavzemal za ohranitev zavez Slovenije kot članice Nata.
O Ukrajini je Pahor govoril tudi z Lavrovom, ki mu je ponovil slovensko podporo ozemeljski celovitosti Ukrajine in opozoril na žrtve med civilnim prebivalstvom, ki ne sme plačevati cene novega pozicioniranja velesil in uveljavljanja interesnih sfer.
Predsednik republike se je sestal še s Porošenkom, s katerim sta govorila o razmerah v Ukrajini, pa tudi o bilateralnih odnosih in krepitvi političnega dialoga na najvišji politični ravni.
V soboto je Pahor sicer kot prvi predstavnik iz Slovenije na konferenci vodil okroglo mizo o zamrznjenih konfliktih v Evropi. Na razpravi so poudarili predvsem potrebo po vzpostavljanju zaupanja, ki je osnova za iskanje miroljubnih rešitev.
KOMENTARJI (168)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.