Barack Obama se je sicer ob palestinsko-izraelskem sporu ustavil le nekaj minut, a poskušal poudariti pomen pogovorov. Njegovo sporočilo je bilo, da so bolj pomembna pogajanja kot enostranske poteze. Sam se tako zavzema za obnovitev mirovnih pogajanj in nasprotuje potezi Palestincev, ki želijo polnopravno članstvo v Združenih narodih in priznanje palestinske države.
"Ne obstaja bližnjica za končanje konflikta na Bližnjem vzhodu, ki se vleče že desetletja. Pot k miru je težka. Miru ne bomo dosegli z izjavami in resolucijami v Združenih narodih," je dejal ameriški predsednik.
"Vem, da so mnogi razočarani zaradi pomanjkanja napredka. Tudi jaz sem. Vendar vprašanje ni cilj, ki ga je treba doseči, vprašanje je, kako ga doseči," je dejal in dodal, "konec koncev so Izraelci in Palestinci tisti, ki morajo živeti skupaj. Oni so tisti, ki morajo doseči dogovor o vprašanjih, ki jih ločujejo – o mejah in varnosti, beguncih in Jeruzalemu." Obama se je po govoru že srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, zvečer pa se bo sešel tudi s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom.
Sarkozy: Ameriški veto bi pripeljal do novega nasilja
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v nastopu opozoril, da bi ameriški veto v VS ZN, ki so ga napovedali ob morebitnem glasovanju o stalnem članstvu Palestine v ZN, pripeljal do novega kroga nasilja na Bližnjem vzhodu. Za Palestino je predlagal status države nečlanice opazovalke v ZN in tudi določitev enoletnega roka za "dokončni mirovni dogovor" z Izraelom. Kot končni cilj prizadevanj je navedel "medsebojno priznanje dveh držav na podlagi meja iz leta 1967 z dogovorjeno in enakovredno izmenjavo ozemlja". Da bi do tega prišli, pa je treba spremeniti metode.
Po njegovi oceni namreč vsi vedo, da polno priznanje statusa članice ZN za Palestino sedaj ni mogoče, in to predvsem zaradi pomanjkanja zaupanja med glavnimi akterji. Evropejci in arabske države bi si morali zato izbrati drugo pot, soglasno resolucijo v GS ZN, s katero bi Palestini dali status države nečlanice opazovalke v ZN, kot jo že ima Vatikan. V mesecu dni bi nato Izrael in Palestinci morali obnoviti mirovna pogajanja, v pol leta bi se morali dogovoriti o mejah in varnosti, v letu dni pa sprejeti dokončen dogovor, je dejal Sarkozy.
Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je pred tem splošno razpravo, ki se je udeležujejo najvišji predstavniki 193 članic ZN, odprl s pozivom k mednarodnim naporom za končanje zastoja na Bližnjem vzhodu. Ob tem je obljubil, da Združeni narodi ne bodo popustili v prizadevanjih za napredek v bližnjevzhodnih mirovnih pogajanjih. "Že dolgo se strinjamo, da Palestinci zaslužijo državo. Izrael potrebuje varnost. Oboji želijo mir," je dejal Ban.
'Imamo priložnost, da odločneje stopimo po poti miru'
V nagovoru na generalni skupščini ZN se je Obama sicer dotaknil tudi arabske pomladi. Podprl je željo arabskih narodov, ki se želijo znebiti nadvlade samodržcev in vstopiti v demokratični sistem ter biti svobodni. Spregovoril pa je tudi o dogajanjih drugod po svetu. Prepričan je, da se konflikti umikajo miru. "Ko sem prišel na oblast, je bilo v Iraku in Afganistanu okoli 180.000 ameriških vojakov. Do konca letošnjega leta jih bo le še polovica od tega števila. In njihovo število se bo še zmanjševalo. To je izredno pomembno za suverenost teh dveh držav in za ZDA kot državo, ki morajo poskrbeti, da bodo spet močne navznoter, " je dejal Obama. Omenil je tudi pokojnega voditelja Al Kaide Osamo bin Ladna. Tudi njegova smrt je po mnenju ameriškega predsednika pripomogla k večjemu miru.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.